Sinoči so se v Beltincih zbrali mnogi, ki so želeli biti del zgodovinskega trenutka. Po prihodu predsednika Državnega zbora Dejana Židana in predsednika republike Boruta Pahorja, je zbrano množico nagovoril slavnostni govornik predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. Spregovoril je o Prekmurju kot edinstveni pokrajini, ki ji nikoli ni bilo prizaneseno s preizkušnjami, spomnil na ključne dogodke v preteklosti, tudi na odločitve Pariške mirovne konference in izpostavil težka obdobja in temne noči, ki jim Prekmurci tudi po združitvi niso mogli uiti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Šarec pravi: »A nobena noč ni večna, slej ko prej se umakne svetlemu dnevu in tako so se leta 1989 začele dogajati spremembe, ki so Slovencem omogočile živeti v lastni državi, posledično pa tudi Prekmurju začele odpirati okno v svet. Seveda ne moremo zavreči zgodovine in reči, da je bilo prej vse slabo, to bi bilo napačno in nepošteno tako do vseh, ki živijo na tem območju, kot tudi do zgodovine same. Je pa neizpodbitno dejstvo, da imamo šele zdaj, v lastni državi, možnost ustvarjati zgodovino po svojih željah in hotenjih.«
Premier Prekmurje vidi tudi kot pokrajino, kjer v medsebojnem razumevanju in spoštovanju drug z drugim živijo pripadniki večinskega slovenskega naroda, pripadniki Madžarov, Hrvatov, Romov, nekoč tudi Judov in Nemcev, ki ohranjajo svojo kulturno in civilizacijsko tradicijo ter izpovedujejo različne kulturne in verske identitete za uveljavitev svojevrstne večkulturne prekmurske družbe in njenih vsestranskih razvojnih potencialov.
Več o premierjevem govoru si lahko preberete TUKAJ.
Kajti dejstvo je, da so v Prekmurju ljudje ne glede na razdiralne vplive politik, kdaj tudi provokacije, znali vedno živeti v sožitju in v različnosti. Strpnost so zbrani na državni proslavi pokazali z odobravanjem in aplavzom, ko so poezijo prebirali v jezikih tukajšnjih manjšin in avtohtonih skupnosti.
Tudi umetniški del slovesnosti Reka. Pesem. Gravitacijski valovi, ki sta jo zasnovala režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar, je predstavil večetično, večversko in večkulturno podobo Prekmurja, predvsem pa podobo te pokrajine 21. stoletja in ne skozi arhaične stereotipe. Ali kot smo lahko slišali: »Ozrimo se na zadnjih sto let in hkrati glejmo z očmi 21. stoletja.«
Prekmurje so prikazali skozi vedute, ki najbolj opredeljujejo pokrajino in ljudi. Tistimi vsebinskimi elementi, s katerimi bi najlažje opisali prekmursko dušo. Reka opisuje naravne znamenitosti in lepote pokrajine, s pesmijo se misli na bogato jezikovno, kulturno in umetniški tradicijo, z gravitacijskimi valovi pa so poskušali misliti sodobno znanost in nevidno prekmursko univerzo, v kateri uspšeno delujejo akademiki iz različnih znanstvenih področij.
Prekmursko krilatico »da je tako, kot je, in da se nič ne da spremeniti« pa so mladi 80-članskega mladinskega pevskega zbora skupaj z Vladom Kreslinom in vseh nastopajočih obrnili na glavo in skupaj zapeli Vse se da.
Več fotografij si lahko ogledate TUKAJ.
