"Občina Beltinci stopa na pot prodornih občin. Tistih, ki se lotevamo izzivov in v problemih vidimo rešitve, ne obratno," je uvodoma ob predstavitvi ambicioznega in zanimivega projekta RurALL ponosno dejal župan Marko Virag.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Ni prodajanje megle, je pa odskočna deska
Beltinska občina je namreč že v izvedbeni fazi projekta RurALL, ki je težak skoraj 2,6 milijona evrov, od tega bo več kot dva milijona evrov prispeval evropski program Interreg Podonavje, ostalo pa bodo prispevali ostali deležniki v projektu. Teh ni malo. Beltinska občina je namreč kot vodilni partner v konzorciju združila 14 projektnih partnerjev in 7 pridruženih strateških partnerjev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Romunije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore in Bolgarije. Izmed slovenskih organizacij v projektu sodeluje še Zavod PIP iz Maribora. Občina Beltinci je oblikovala projektno ekipo, ki bo odgovorna za izvedbo projekta in koordiniranje projektnega konzorcija.
"Projekt je ambiciozen, saj je naš cilj, da izziv depopulacije naslovimo skozi razvoj modela upravljanja, ki bo okrepil načrtovalske, upravljavske, odločevalske in sodelovalne kapacitete podeželskih skupnosti pri izkoriščanju potenciala starejših stavb, ki jim lahko vdihnemo novo življenje. Ob tem črpamo navdih iz pobude Novi evropski Bauhaus, zato bomo v okviru projekta združili kritično maso mednarodnih strokovnjakov, oblikovalcev politik in državljanov ter spodbudili intenzivno izmenjavo/generiranje znanj, združevanje idej in virov in sprejemanje dobrih praks in inovativnih rešitev. Ob koncu projekta bo 11 pilotnih podeželskih občin pridobilo kredibilen in celovit načrt upravljanja s starejšimi stavbami," je projekt predstavila njegova vodja Simona Roudi.
Uspeh na evropskem programu Interreg Podonavje z mednarodnim projektom beltinski občini na stežaj odpira vrata za mednarodno sodelovanje v prihodnosti, saj so s projektom vzpostavili mednarodno mrežo partnerjev. "Ta projekt ni prodajanje megle, kot smo marsikaj deležni pri marsikaterih projektih. Končni učinki se bodo zagotovo videli. Je tudi odskočna deska, saj so nas partnerji iz tujine prepoznali kot kompetentne in mesečno dobivamo nova in nova povabila v konzorcije partnerjev," je poudaril Virag, ki je spomnil tudi, da je sedaj njihova projektna pisarna, ki jo sestavljata dve sodelavki in zunanji sodelavec, v polnem zagonu.
V okviru projekta, ki se mora izvesti do sredine leta 2026, bodo torej izvedli testiranje rešitev v 11 pilotnih območjih, vključno z beltinsko občino, kjer se bo izvedlo mapiranje starejših stavb in izdelal osnovni koncept prenove tovrstnih stavb ter poslovni model za financiranje tovrstne prenove. Ravno tako bodo organizirali skupnostne dogodke z namenom iskanja funkcij stavbam po prenovi, v ves ta proces pa bodo vključeni strokovnjaki in občani.
Beltinci kot mala ribica, ki raste
Kot je dejal idejni oče projekta Dejan Bogdan, so bile njihovo vodilo zaskrbljujoče projekcije Eurostata, da bodo podeželska območja v Evropski uniji v naslednjih desetletjih izgubljala v povprečju do 310 tisoč prebivalcev na leto na račun urbanizacije. "Zakaj bi rasla samo urbana območja, če je lahko ta poselitev bolj enakomerna," je pojasnil Bogdan, ki je poudaril, da so beltinsko občino na predstavitvi projekta v Beogradu označili za "malo ribo med velikimi morskimi psi, ki ji je vseeno uspelo". Redko namreč majhna občina postane vodilni partner tako obsežnega mednarodnega projekta.
"Mislim, da bo ta ribica vse hitreje plavala in se tudi malo poredila v prihodnosti," je še pristavil Bogdan, ki verjame, da to ne bo eden od tistih projektov, kjer se ob njegovem dokončanju "pospravijo kovčki", ampak se bodo šele takrat pričele dogajati velike stvari.