Spretnost, ki jo razvijamo z vajo
Bralno pismenost uvrščamo med spretnosti oziroma kompetence, ki jih razvijamo z vajo. »Začnemo v predšolskem obdobju, ko je zelo pomembno, da odrasli berejo otrokom, ki tega še ne znajo. Kar nekaj otrok se skoraj samih nauči brati, če so okoliščine zelo spodbudne; če jih branje navdušuje, če radi poslušajo pravljice in če jih želijo brati sami. Če imajo morda takrat sorojenca, ki že hodi v šolo, se skoraj z njim naučijo črk,« pravi predsednica Bralnega društva Slovenije Savina Zwitter. Pouk je seveda pomemben dejavnik pri učenju branja, ni pa edini. Po mnenju sogovornice je pomembno, da smo odrasli otrokom dober zgled. »Neučinkovita pa je prisila. Vsak posameznik mora bralne spretnosti razvijati sam, to je vseživljenjski proces,« dodaja Zwitterjeva. Direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice (PIŠK) Murska Sobota Klaudija Šek Škafar vidi v tem, da starši svojim otrokom berejo, veliko pozitivnega: »Otroka uvaja v življenje in spoznavanje sveta, ki ga obdaja, otroci na ta način bogatijo besedni zaklad, imajo olajšano učenje branja in pisanja, razvijajo domišljijo, tako jih navajamo, da so knjige vir informacij in znanja, na ta način se bogati otrokovo čustveno življenje, spodbujata pa se tudi jezikovni in intelektualni razvoj.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Priljubljeni romani in kuharske knjige
Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji (opravljena na vzorcu 1037 oseb med 15. in 75. letom), opravljena pa je bila leta 2015 po naročilu Javne agencije za knjigo (JAK) in ministrstva za kulturo, kaže, da je kar 42 odstotkov slovenskih državljanov nebralcev. Tak delež ljudi v enem letu ne prebere nobene knjige. V primerjavi z letom 1998 se je ta delež povečal za tri odstotke. Ravno zato je pomembno bralno kulturo razvijati pri različnih ciljnih skupinah, oblikovati vseživljenjske bralne navade in pripravljati literarne prireditve. »Bralna kultura sicer opredeljuje različne oblike spodbujanja branja različnih ciljnih skupin, razvijanje bralčeve potrebe po branju ter dojemanje branja kot vrednosti,« pove Tina Deu iz JAK.
Ta po sklicevanju na prej omenjeno raziskavo pravi, da so pri leposlovju med bralci najbolj priljubljeni romani, več kot 60 odstotkov bralcev pa daje prednost prevedenim sodobnim delom. »Največ se kupujejo ljubezenski romani, za njimi zgodovinski, nato kriminalke ter fantazijski romani. Pri zadnjih je opazen delež mlajših bralcev. Zelo močan pa je tudi delež tako imenovane stvarne literature. Zlasti knjige o osebnostni rasti s področja psihologije ter kuharske knjige, kar se navezuje na veliko število televizijskih oddaj,« pa dodaja o interesu Slovencev za kupovanje knjig.
Kaj pa najraje beremo Pomurci? V PIŠK, ki je imela lani nekaj manj kot 14.000 aktivnih članov, so v enem letu izposodili nekaj čez 450.000 enot gradiva. Po besedah Šek Škafarjeve uporabniki najraje posežejo po ljubezenskih, kriminalnih in zgodovinskih romanih ter biografijah. »V poletnem počitniškem času izposojamo predvsem lahko žanrsko literaturo in veliko turističnih vodnikov. Vsako leto pa je tudi veliko povpraševanje po romanih, ki so se v tekočem letu uvrstili v ožji izbor za nagrado kresnik,« dodaja. Največ aktivnih članov knjižnice je iz odrasle populacije, sledijo osnovnošolci, študenti, srednješolci in upokojenci.
Številni pozitivni učinki branja
Bralno kulturo lahko merimo po obisku knjižnic, založniki pa jo merijo po prodaji knjig. »Po zadnjih podatkih kupimo 2,8 knjige na prebivalca, izposoja v knjižnicah pa je letno 12 knjig na prebivalca. A iz tega ne moremo sklepati, da vsak Slovenec tudi prebere toliko knjig,« poudarja sogovornica iz JAK. Zwitterjeva pa dodaja, da se Slovenci pri kupovanju knjižnega gradiva ne izkažemo: »To bi bilo dobro izboljšati, saj vemo, da dobro založena domača knjižnica veliko prispeva k bralnim navadam tako v otroštvu kot kasneje.« Opozarja še, da bi bilo med bralno kulturo smiselno umestiti tudi spletne zapise, po katerih sicer kulture ne moremo ocenjevati posplošeno, a vseeno moramo vzeti v zakup razne spletne bloge in komentarje.
Zanimiva so tudi dognanja, ki jih navaja Šek Škafarjeva: »Branje zmanjšuje stres, povečuje inteligenco ter izboljšuje zbranost. Raziskave kažejo, da je branje najučinkovitejša stimulacija za ohranjanje aktivnih možganov in s tem zmanjšuje verjetnost za nastanek demence in Alzheimerjeve bolezni.«
Modernizacija tudi na tem področju
Tako kot na drugo v našem vsakdanu tudi na branje vpliva razvoj tehnologije. Lahko bi tudi rekli, da danes beremo več kot v preteklosti, a na drugih platformah. »Beremo kratka sporočila na telefonih, časopise in revije različne vsebinske in jezikovne kakovosti. Nekateri iz izkušenj povedo, da raje berejo z bralnika, ker ne razmišljajo o obsegu romana. Če držijo pred seboj debelo tiskano knjigo, jim to jemlje motivacijo, drugi pa v dolgih romanih uživamo.«
Z modernizacijo gradiva se ukvarjajo tudi slovenske knjižnice. Tako je v Sloveniji digitaliziranih že blizu 3000 naslovov knjig, ki jih bralci najdejo na več portalih. JAK tovrstnim primerom podeljuje tudi subvencije.
Več zanimivih podatkov pa si lahko preberete v prejšnji številki Pena.
