V naslovu sem si izposodila slavne besede Primoža Trubarja iz prve slovenske tiskane knjige Katekizma, kjer razlaga, da lahko le z močno vero obstanemo in se zoperstavimo težkim časom. Prav tako je to sporočilo, da slovenstvo ni nekaj samoumevnega, ampak se je treba zanj boriti iz dneva v dan. Pomen teh besed pa zlahka prenesemo tudi na obstoj našega časopisa, ki je lahko le s pokončno držo kljuboval vsem političnim ureditvam, številnim lastniškim in vodstvenim menjavam, a ostal verodostojen poročevalec in soustvarjalec življenja v pomurski regiji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Nemalokrat se na nas obračajo raziskovalci preteklosti in s pomočjo našega arhiva na novo zapišejo del zgodovine. To priča o veličini medija, ki obstaja že 75 let. Povprečna starost ljudi, ki ga ustvarjamo, ne doseže niti polovice starosti našega medija, zato si težko zamišljamo, kaj vse se je, od njegovih začetkov, spremenilo. Z velikimi očmi poslušamo ljudi, ki pripovedujejo, kako so časopis ročno sestavili in se z njim v roki z avtobusom odpeljali v ljubljansko tiskarno, kjer so članke krajšali tako, da so jih dobesedno s škarjami odrezali. Za mlajše generacije nepredstavljivo. Kakor tudi, da je bila ekipa mnogo večja, dvanajst novinarjev, posebna ekipa tržnikov, pa vsi drugi člani ekipe, 25 tisoč naročnikov, to so številke, o katerih lahko mi le sanjamo, množimo pa jih raje ne. Časi so se pač spremenili, Vestnikov pogumni duh pa se prenaša iz generacije v generacijo.
Dolgoletna nekdanja direktorica Irma Benko mi je velikokrat pripovedovala, kako je Vestnik odigral izredno pomembno vlogo pri osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Ker so bili odrezani od preostalega dela države, so se morali znajti drugače. Takrat je prevzela uredniško krmilo in poskrbela, da so na starih tiskarskih strojih Pomurskega tiska na svinec natisnili posebne izdaje časopisa, ki so bile eden redkih virov informacij o tem, kaj se dogaja po Pomurju in preostali Sloveniji. Ta pogum je kasneje plačala tudi z zdravjem, a je poslanstvo novinarstva, obveščanje javnosti, pretehtalo. Izreden pogum so v času osamosvajanja pokazali številni ustvarjalci vsebin takratnega Podjetja za informiranje. Mladi, neustrašni, strastni v tem, kar delajo.
Verjamem, da sta obe ponosni, da se je tovrstni pogum prenesel tudi na ekipo, ki zdaj ustvarja Vestnik. Nazadnje se je to videlo v hudih poplavah, ki so zajele državo, ko smo trepetali, ali bo nasip v Dolnji Bistrici popustil, in z grozo pričakovali, kaj bo sledilo. Vključili smo se popolnoma vsi člani redakcije, odpovedali dopuste ali se z njih vrnili neposredno na teren. V temen, razmočen teren, kjer je voda v trenutku zalila škornje. Trenutek, ko se mi ekipa s tega izredno negotovega terena ni oglasila, je bil eden hujših v moji karieri, saj so se mi v trenutku zavrteli vsi možni scenariji, kaj se jim je lahko zgodilo. Sicer dolg hodnik je bil prekratek za vse korake, ki sem jih naredila, preden se mi je v slušalki oglasil znani glas in dejal, da je vse v redu.
Bilo je nevarno, bilo je vznemirljivo, predvsem pa je bilo pomembno za naše bralce, za naše ljudi, da vedo, kaj se v njihovi okolici dogaja. To so trenutki, ki ponazorijo, zakaj našemu delu ne moreš reči služba, ga ne moreš zares ovrednotiti, še manj ukalupiti v delovne ure in štempljanje. Novinarstvo in delo v mediju je način življenja, delo pa se nikoli zares ne konča.
Naš medij se je v 75 letih velikokrat spremenil in še se bo. Prilagodili se bomo izzivom časa, ki so že tu ali še pridejo, a s pokončno držo bomo obstali. Kot pravi rek, če imaš glavo in srce na pravem mestu, bodo noge same našle pravi korak. Da sem ponosna na svojo ekipo, sem povedala že velikokrat in še bom. Da lahko vsak dan na vestnik.si prebirate preverjene, zanimive, pomembne informacije, ni samoumevno, ampak trdo delo novinarjev. Da vam vsak teden ne glede na praznike, dopuste, počitnice dostavimo svežo številko Vestnika, mora uigrana ekipa: telefonirati, raziskovati, brati, napisati, oblikovati, urediti, naročiti ..., pa še veliko glagolov bi lahko dodala, preden časopis prispe na prodajne police ali v vaše nabiralnike. Zato smo vam izredno hvaležni, da naše delo nagradite tako, da časopis preberete, saj je s tem naš trud poplačan.
Hvala vam, da skupaj z nami ustvarjate boljši jutri za vse nas.
Vse najboljše!