Verjamem, da ste nekateri že naveličani te teme, mediji pa smo vam le še nadležni, ker še vedno pišemo o politikih, imamo z njimi pogovore, delamo analize njihovega dela. A če stopite korak nazaj, boste ugotovili, da govorimo o ljudeh, ki že odločajo ali pa še bodo o vašem življenju na vsakem koraku. Oni bodo sedeli v lepih poslanskih klopeh v središču Ljubljane, varni pred zunanjim svetom, in sprejemali zakone, ki bodo krojili naše življenje.
Zakaj traja toliko časa, da dobite gradbeno dovoljenje? Ker so takšni zakoni, ki jih sprejemajo poslanci v državnem zboru. Ljudje, ki jih zdaj volite, stranke, ki jih boste zdaj obkrožili na voliščih. Znotraj teh izvoljenih ljudi pa se potem oblikuje še krog ljudi, ki nam bo vladal. Ki bo pisal in predlagal zakone ali spreminjal veljavne, v vsakem primeru pa vplival na naše življenje. Zato je pomembno, da greste na volišče in izrazite svojo voljo. S tem ko ostanete doma, dovolite, da nekdo drug odloča namesto vas. To je ravno tako, kot da bi sosedu prepustili, da se odloči, kateri avto boste vozili ali pa kakšne barve las boste imeli to pomlad. Bi prepustili te odločitve drugemu? Verjetno ne. Toliko bolj bi vam torej moralo biti pomembno, kdo bo v vašem imenu odločal v centru prestolnice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
SŽNL: Črno-bele že državne prvakinje!
V 21. krogu slovenske ženske nogometne lige so si igralke ŽNK Mura Nona že štiri kroge pred koncem zagotovile rekordni enajsti naslov državnih prvakinj, potem ko so v Ljubljani ugnale ŽNK Ljubljana z 1 : 0 in imajo že neulovljivih štirinajst točk prednosti pred Olimpijo, ki je druga, in s katero imajo tudi boljše medsebojno razmerje.
Verjamem, da ste nekateri, ki vztrajate pri svoji možnosti in za vas sploh ni vprašanje, ali boste v nedeljo šli na volišče. To je v vsakem primeru spoštovanja vredno. Verjamem pa tudi, da so ljudje, ki ste volili in bili razočarani, in to ne enkrat. Tudi sama sem med njimi. A to me ne bo ustavilo, da se ne bi odločala ponovno in sama odločila, komu zaupam svoj glas. Ne bo tega storil nihče namesto mene. To mi bo potem spet dalo pravico, da človeku, ki sem mu zaupala, gledam pod prste, ali izpolnjuje svoje obljube, ali je, tako kot mnogi, vmes prodal svojo dušo. Nimamo pravice biti kavč komentatorji, če nam je težko enkrat na štiri leta ali manj, če vlada ne zdrži mandata, sesti v avto, na kolo ali iti peš do volišča in opraviti svojo dolžnost. To nam bo, na katerem koli koncu Slovenije, vzelo maksimalno eno uro časa. Eno uro, ki jo znamo mimogrede zabiti med gledanjem televizije ali brskanjem po spletu.
Ne bo vse enako in niso vsi isti, če se mi zganemo in odločimo tako.
V težkih, kaotičnih časih živimo. Pred meseci, v primežu korone in zaprtja, sem pisala, da preživljamo najhujše čase, kar jih mnogi pomnimo. Ko so nam v imenu zdravja omejili svobodo, na mejah smo morali spet dokazovati identiteto in še kup drugih stvari, se mi je zdelo, da je omejevanje svobode v tem času nekaj najhujšega, kar nas lahko doleti. Poleg bolezni in smrti seveda. Večkrat smo slišali, da smo kot v vojni, saj se borimo z nevidnim sovražnikom. Potem se je prvič v 21. stoletju zgodilo, da se je začela vojna z vidnim sovražnikom, z orožjem in ubijanjem, ki še kar traja le slabih 1300 kilometrov od nas. Če ne prej, smo zdaj morda dojeli, da nič ni samoumevno. Ne svoboda ne mir.
Za vse se moramo neprestano boriti in za vse nam mora biti mar. Previdni moramo biti pri izbiri besed, še previdnejši pri izbiri vodij. Mnoge namreč vodi stari gnev neporavnanih računov, ki z realnostjo nima več nobenega stika. Moč je zelo mamljiva in v rokah avtoritarnih vodij izjemno nevarna, kar lahko vidimo v Ukrajini. Spreobračanje besed in dejanj, laganje državljanom, kaj se zares dogaja, in zavajanje so prijemi vodij, ki v 21. stoletju ne bi smeli obstajati, še zdaleč pa ne biti na oblasti.
Čas je, da gledamo naprej in živimo v svobodni, mirni družbi. Kjer lahko izraziš svoje mnenje, četudi je drugačno od mnenja oblasti, kjer lahko uspeš s trdim delom in trudom, ne s tem, da nekoga podkupiš ali poznaš. Kjer te ne zatirajo, če se ne pokoriš. Čas je, da živimo v državi, ki vidi onkraj svojih meja in se zaveda, da smo del evropske in svetovne skupnosti. Da nas vodi nekdo, ki se zaveda, da v vojnah ni zmagovalcev, zato jih nikoli ne načenja.
Naj vam ne bo težko vstati s kavča in oddati svojega glasu, saj se odločate zase. Gremo volit.