Vlada je na prejšnji seji potihoma sprejela predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zavodih in ga tudi poslala v državni zbor, ki naj bi ga obravnaval po skrajšanem postopku. Kot so navedli, gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona in zgolj za ureditev imenovanja vršilca dolžnosti direktorja zavoda za čas do imenovanja direktorja v skladu z zakonom in prenovitev razlogov za razrešitev direktorja. "Sprememba in dopolnitev se predlagata zaradi učinkovitejšega, kvalitetnejšega in strokovnejšega dela zavodov," so navedli.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(TOP 5) Hišni pripor za soboškega podjetnika, pogoji za upokojitev in cene kmetijskih izdelkov
Preverili smo, katere vsebine so na vestnik.si v minulem tednu pritegnile največ pozornosti.
Za discipliniranje neubogljivih direktorjev?
V praksi gre res za spremembo le dveh členov, a sama vsebina sprememb lahko odpira pandorino skrinjico za politične čistke. Poleg tega, da je ustanovitelju podana možnost, da imenuje vršilca dolžnosti direktorja brez javnega razpisa, so dodatno definirani razlogi za razrešitev direktorjev javnih zavodov, ki pa po svoje puščajo precej prostora za interpretacije. Med drugim je navedeno, da je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, če ta "ne opravlja svojega dela ali svoje delo opravlja nevestno, nestrokovno ali se izkaže, da po delovnih ali strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dela direktorja, ali če zavod ne dosega zadovoljivih delovnih rezultatov ali če pri delovanju zavoda pride do motenj ali do ponavljajočih se napak". Skratka, gre za besedne zveze, ki dopuščajo precej manevrskega prostora za razrešitev neposlušnih direktorjev. Še večjo pozornost pa vzbuja dodatek, ki možnost direktorja razrešitve daje neposredno ustanovitelju, torej mimo sveta zavoda, če svet zavoda tega ne stori po obrazloženem pisnem pozivu ustanovitelja v osmih dneh.
Usanovitelji javnih zavodov so, kot vemo, vlada (država) ali občine. Gre za zdravstvene domove, bolnišnice, vrtce, šole, muzeje, turistično informativne centre ... v praksi to pomeni, da bi lahko soboška občina "lažje" razrešila direktorja MIKK-a, RIS Dvorca Rakičan, ZKTŠ in vodstev drugih javnih zavodov, kjer je ustanoviteljica, država pa denimo direktorja murskosoboške bolnišnice.
Zakon o zavodih se sicer v skladu s šestim členom uporablja, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Kar pomeni, da predlagani postopek razrešitve vendarle ne bi mogel veljati za vse zavode. Za vrtce in šole je recimo postopek razrešitve ravnateljev definiran v posebnem zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Predlog zakona naletel na oster odziv
Proti spremembi so že ostro protestirali nevladniki, sindikati in tudi Združenje občin Slovenije. Kot navajajo, je bil zakon obravnavan netransparentno in brez javne razprave. "Ugotavljamo, da besedilo oziroma gradivo predloga novele zakona sploh ni bilo priloženo potrjenemu dnevnemu redu seje Vlade RS oziroma ni bilo objavljeno na njeni spletni strani, kot to velja za vse ostale predpise. Prav tako ni objave zaslediti na portalu eDemokracija. Priprava predloga novele Zakona o zavodih vsekakor odstopa od pravil določenih v Resoluciji o normativni dejavnosti," so navedli v reprezentativnem združenju občin.
V Svizu pa so zagrozili celo z referendumom. "Zdajšnji predlog, da bi ustanovitelj lahko razreševal ravnatelja mimo volje sveta zavoda, je celo radikalnejši od spremembe v sestavi omenjenega organa, ki jo je vsilila prejšnja vladajoča koalicija. Pri tem najbolj čudi, da je ta sporni predlog pripravila aktualna koalicija, ki je pred tem vrnila sestavo svetov v prvotno obliko, kar je med učiteljstvom naletelo na odobravanje. Predlog novele Zakona o zavodih je bil »potiho« sprejet na seji vlade in poslan v Državni zbor, kot so v nasprotovanju noveli izpostavile že sindikalne centrale, zato SVIZ nima več časa, da bi nasprotovanje nesprejemljivim spremembam izrazil z množičnim podpisovanjem. Zagotovo pa bo sindikat v prihodnjih dnevih razpravljal o možnosti, da začne zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, če bi bila novela Zakona o zavodih v Državnem zboru morda sprejeta," so napovedali v sindikatu.