V Pomurskem muzeju Murska Sobota je umetnostna zgodovinarka Agnes Ivett Oszko iz Madžarskega arhitekturnega muzeja in Dokumentacijskega centra spomeniškega varstva predstavila enega najpomembnejših in najplodnejših evropskih arhitektov sinagog, ki je naredil tudi načrte za sinagogo v Murski Soboti, Lipota Baumhorna iz Budimpešte. Oszkova se posveča arhitekturi 19. in 20. stoletja, je najboljša poznavalka Baumhornovih del, ki je pri preučevanju njegovih verskih templjev in posvetne arhitekture odkrila tudi soboško sinagogo. Soboške sinagoge, ki je stala v današnji Lendavski ulici, ni več, a še vedno močno živi v spominih Sobočanov, o njej in arhitektu pa govori razstava, ki so jo ponovno postavili v Slovenski ulici.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Baumhorn, lani je minilo 160 let od njegovega rojstva, je zasnoval 26 sinagog na območju Karpatskega bazena. Za mnoge njegove judovske templje, predvsem prve, je po besedah Oszkove značilen orientalski slog, s katerim je tudi nakazal, od kod Judje prihajajo, na prelomu tisočletja pride v ospredje historični secesijski slog, ves čas pa ga je zanimala tudi umetnost vitrajev, ki krasijo mnoge njegove zgradbe. Najpomembnejša in najbolj razkošna je neološka sinagoga v Szegedu, ki so jo odprli 1903. Je druga največja na Madžarskem in s svojimi gotskimi okni in pozlačeno kupolo ena najlepših. Z detajli v notranjosti je madžarski judovski arhitekt posredoval sporočilo vere, navdihnjeno v judovskih verskih knjigah, v ospredju pa so tudi temelji etike judovske vere – tora, delo in dobrodelnost.
Sprejela 300 oseb
Sinagogo v Murski Soboti so začeli uporabljati avgusta 1908. Nastala je v arhitektovem četrtem ustvarjalnem obdobju, ko je imel z gradnjo sinagog že veliko izkušenj. Med letoma 1905 in 1914 je po njegovih načrtih nastalo šest sinagog, večinoma je zanje značilna geometrična različica madžarske secesijske opečne fasadne ornamentike. Soboška sinagoga je imela kvadratni molitveni prostor, na vzhodni strani je bila sveta skrinja za shranjevanje tore, do katere se je dostopalo z majhne ploščadi. V skladu z izročilom neološke verske skupnosti je bila na tej ploščadi tudi bima, prostor za branje tore. Z zahodne strani sta se k molitvenemu prostoru z ravnim stropom priključevala predprostor in stopnišče, ki je vodilo na žensko galerijo. Ta sicer majhna, a izjemno lepa sinagoga je lahko sprejela okrog 300 oseb, ker pa je bila načrtovana za majhno mesto, poudarja Oszkova, ni imela značilne kupole in stopniščnih stolpov. Za sinagogo je bil značilen neorenesančni slog, okna s perzijskimi oboki pa dajejo nekoliko orientalski učinek.
Načrtovana za skupnost v majhnem mestu
Gradnjo soboške sinagoge je naročila tukajšnja judovska verska skupnost, saj je bila njihova prejšnja molilnica, ki je prva stala na tem mestu, v zelo slabem stanju in neprimerna za uporabo. Prvo pobudo za gradnjo so dali leta 1897, potem ko je oblast dokončno odredila rušenje dotrajane stavbe. Za načrte so zaprosili takrat že uveljavljenega arhitekta Baumhorna in do marca 1907 so jih imeli na mizi. Tri mesece pozneje so priskrbeli gradbeno dovoljenje in položili temeljni kamen, vanj pa vzidali stekleni valj, v katerem so vsi dokumenti o zgodovini gradnje. Odprtje nove sinagoge je bilo v ponedeljek, 31. avgusta 1908, ko je Lipot Baumhorn ključe templja izročil predsedniku verske občine Samuju Ritscherju, na svečanosti pa je potekala inavguracija novega rabina Alberta Schweigerja.
Med drugo svetovno vojno, ko so v taborišča množično odpeljali tudi soboške Jude, se je sinagoga uporabljala za skladišče. Po vojni se velika večina Judov ni več vrnila v mesto, ker jih je bilo premalo, se judovska skupnost ni več oblikovala in stavba je propadala. Mestni ljudski odbor je sinagogo leta 1949 odkupil od judovske skupnosti, vendar je niso prenovili ali uporabili za kulturne namene, ampak so jo leta 1954 porušili. Na tem mestu je po načrtih arhitekta Ferija Novaka zrasel sodoben stanovanjski blok, ki mu še danes pravijo židovski blok. Postavljeno pa je tudi spominsko znamenje.
S 3D-očali po soboški sinagogi
V Murski Soboti bodo v okviru projekta Rediscover na simboličen način sinagogo vrnili v mesto. Na podlagi tlorisov, arhivskih fotografij in posnetkov ter drugih dokumentov so pripravili digitalno aplikacijo za vizualizacijo 3D-modela, s pomočjo sodobne tehnologije in očal za navidezno resničnost pa bodo omogočili interakcijo oziroma premikanje po rekonstrukciji sinagoge, ki je nekoč stala v Lendavski ulici. Kot nam je povedal Daniel Ulčar iz Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, je projekt pri koncu, zdaj dodajajo le še vsebinsko nadgradnjo, da bi lahko izvedeli še več podrobnosti o sinagogi, na primer, kje se je hranila tora, kje so zdaj vrata ali kje so danes klopi. Najverjetneje še ta mesec bi lahko doživeli veličastnost sakralnega prostora, ki je stal v Soboti, tako v mestnem kontekstu kot v njeni notranjosti. Nabavili so osem očal, vstopne točke pa bodo v Pomurskem muzeju Murska Sobota, v Expanu in Hranilnici prekmurskih dobrot v središču mesta.