Dvoletni projekt po besedah koordinatorke Erike Hvala izvajajo skupaj s šolami iz Estonije, Češke, Madžarske, Španije in Finske, ki je tudi krovna koordinatorka projekta. Ta omogoča izvajanje dejavnosti iz področja državljanske in domovinske vzgoje s ciljem spodbujanja multikulturnosti in razvijanja kompetenc aktivnega državljanstva.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuLelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Kot je dejala Hvala, je pomembno težišče dela sodelovanje z zunanjimi organizacijami, s ključnimi osebami in lokalno skupnostjo. Tako bodo izvedli različne delavnice in dejavnosti z učenci v povezavi s človekovimi pravicami, enakostjo, odgovornostjo do okolja, kulturno dediščino, aktivnim državljanstvom ter vključenostjo in sodelovanjem. Prvo delovno srečanje je tako potekalo v finskem mestu Kitee, kjer so udeleženci med drugim spoznavali finsko pokrajino in značilnosti šolskega sistema.
Šolsko okolje tam že na prvi pogled spodbuja učenje in kreativno razmišljanje, omogoča aktivno vlogo učencev in predvideva veliko možnosti gibanja, dodaja koordinatorka. "Finske šole se lahko pohvalijo z učilnicami, ki razvijajo ročne in tehnične spretnosti otrok. Tako se lahko učenci učijo šivanja, pletenja, kvačkanja v učilnici, ki je opremljena s šivalnimi stroji in vsemi pripomočki za delo s tekstilom.Tehnična delavnica ponuja ogromno strojev in aparatov, skaterimi učenci obdelujejo les, varijo kovine, spoznavajo zakonitosti električnega toka in se nasplohusposabljajo v različnih tehničnih veščinah," tako Erika Hvala.
Šola na Finskem je središče življenja mladih, tam pridobivajo znanja, ki ga pozneje uporabijo v nadaljnjem življenju v skupnosti.
Učitelji in učenci so imeli tam priložnost razvijanja različnihkompetenc, od digitalnih, socialnih in multikulturnosti, kar je tudi eden odbistvenih ciljev projekta. Udeleženci so obiskali tudi enega od begunskih centrov, ki deluje pod okriljem Rdečega križa. V bližini mestaJoensuu so jim predstavili finski sistem obravnavanja prosilcev za azil. Število slednjih sepovečuje, vendar je Finska zelo stroga država pri izdaji dovoljenj za bivanje, zato je veliko prosilcevprimorano zapustiti državo. V Evangeličanski ljudski srednji šoli v Kitteju so izvedli intervjuje s tujci,ki živijo na Finskem. Končni sklep, ki so ga dobili, je ta, da kljub kulturnim, jezikovnim in verskim razlikam, obstaja tudi ogromno podobnosti.
Obiskali so šeUniverzo v Joensuuju, kjer so izvedli delavnice na temo možnosti aktivnega sodelovanja učencev pripomembnih družbenih vprašanjih z vidika obstoječih praks v različnih državah.Udeleženci srečanja na Finskem so se po besedah koordinatorke domov vrnili polni novih znanj in izkušenj, ki jih bodoskušali vpeljati v pedagoško prakso.Naslednje srečanje bo januarja 2019 na Srednji Bistrici, kjer bo v ospredju sodelovanje s pomembnimiosebami, poudarek pa bo tudi na aktivnostih, ki učence spodbujajo k aktivnemusodelovanju v družbi.