Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je s sorodnimi klubi iz Nizozemske, Velike Britanije, Bosne in Hercegovine, Norveške, Avstrije, Nemčije, Švice, Belgije in Luksemburga izvedla mednarodno raziskavo o bleščanju avtomobilskih žarometov.
Pojasnili so, da se bleščanje deli na občuteno oziroma psihološko ter na izmerjeno oziroma fizično. »Nobeno od teh bleščanj sicer ne poškoduje očesa, a izmerjeno bleščanje ima lahko posledice, ki vplivajo na vožnjo oziroma na varnost. Premočna svetloba obremeni svetlobne receptorje na očesni mrežnici z nenadnimi spremembami in močnimi kontrasti. Zato na primer ob močni svetlobi ne vidimo predmetov, ki so v neposredni bližini: šarenica zaradi svetlobe zoži zenico, ne more pa spremeniti močnega kontrasta med svetlobo in senco, v kateri se skriva predmet. Ko nas zaslepi močna svetloba avtomobilskega žarometa, zelo slabo vidimo stvari v okolici svetlobnega snopa,« so opisali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pri Svetem Juriju letos prvič praznična druženja
Vse petke od 6. do 20. decembra
AMZS je že pred štirimi leti izvedla preskus bleščanja in ugotovila, da lahko v nekaterih primerih pride do neprijetne in nevarne zaslepitve drugih udeležencev v prometu z LED-žarometi. Vozniki so se pritoževali, da pri vožnji ponoči pri tem občutijo nelagodje. V novi raziskavi, v Sloveniji je v njej sodelovalo 2766 voznikov, pa so voznike povprašali o opažanjih o bleščanju v prometu. Rezultati kažejo, da se skoraj 90 odstotkov sodelujočih počuti zaslepljenih. Slabih 60 odstotkov vprašanih opaža težave z bleščanjem predvsem pri slabi vidljivosti, denimo v temi, megli, ob močnem deževju ali sneženju. Dobrih 25 odstotkov pa jih težave občuti pri zmanjšani vidljivosti, ko je sonce nizko, ko se to blešči ali v mraku. »Ker je v Sloveniji slaba ali zmanjšana vidljivost dokaj pogost pojav, bleščanje žarometov pogosto opaža več kot tri četrtine vprašanih,« so navedli.
Večino moti
Najpogostejši vir svetlobe drugih vozil, ki voznike zaslepi, so nezasenčeni žarometi oziroma dolge luči (40,4 odstotka). Slabih 20 odstotkov jih je izpostavilo kratke luči, dobrih 20 pa prižgane meglenke. Zavorne luči motijo samo 4,9 odstotka vprašanih. »Zaslepljenost med vožnjo je za voznike lahko zelo neprijetna, kar so potrdili tudi odgovori na vprašanje Kako doživljate zaslepitev zaradi svetlobe drugih vozil. 62,5 odstotka vprašanih je v raziskavi navedlo, da je takšno bleščanje moteče, 16,3 odstotka jih meni, da je na meji sprejemljivosti, devetim odstotkom pa se zdi neznosno. Le deset odstotkov vprašanih meni, da je tovrstno bleščanje sprejemljivo,« kažejo rezultati.
Kakšen vpliv ima na voznike zaslepitev z lučmi? Slovenski vozniki so v največji meri odgovorili, da zaradi tega slabo vidijo ali zaznavajo okolico okoli vira svetlobe, navajali so še razpršeno svetlobo in razdraženost. Okoli 37 odstotkov voznikov od zaslepljenosti pogleda stran ali pripre oči, deset odstotkov jih pomežikne, šest pa jih na bleščanje ne reagira. »Skrb vzbujajoče je spoznanje, da vozniki med vožnjo zaradi zaslepljenosti pogledajo stran od ceste ali celo zamižijo, če zamižijo le za eno sekundo, v tem času pri hitrosti 50 km/h prevozijo skoraj 15 metrov povsem na slepo,« pravijo v AMZS.
Izvajalec raziskave je v predstavitvi izsledkov raziskave opisal še, kaj občutijo vozniki, ko jih zaslepijo žarometi. Bleščanje je velika motnja za varnost v prometu, nekaterim povzroča stres in razdražljivost, drugim utrujenost in druge psihične težave, spet tretji se zaradi vplivov izogibajo vožnji ponoči.
Več kot polovica vprašanih je mnenja, da bi bilo treba poostriti predpise in zakonske standarde, ki urejajo bleščanje svetlobnih virov pri avtomobilih. »Več kot tri četrtine vprašanih priznava, da je tehnološki napredek na področju avtomobilske osvetlitve izboljšal vidljivost iz avta ponoči (in s tem varnost na cesti), a kot kaže AMZS raziskava, na račun varnosti drugih voznikov in udeležencev v prometu,« so zapisali.
Kako zmanjšati vpliv bleščanja pri sebi in drugih voznikih?
AMZS priporoča, da ne usmerjate pogleda neposredno v žaromete nasproti vozečih vozil, da poskrbite za očiščeno vetrobransko steklo, če nosite očala, poskrbite, da boste imeli vselej očiščena stekla brez prask, redno nadzorujte višino svetlobnega snopa žarometov vašega avta, če je avto naložen in nima sistema za samodejno nastavitev, ustrezno prilagodite višino snopa žarometov, ob slabi vidljivosti in slabem vremenu preklopite na zasenčene luči, saj le tako svetijo tudi zadnje luči – tudi če imate luči s samodejnim preklopom med dnevnim in zasenčenim načinom, redno kontrolirajte svoj vid.