Danes je 15. januar, dan, za katerega je predsednik Desusa Karl Erjavec napovedal, da bo vložena konstruktivna nezaupnica, če bi z njo uspeli, pa bi sam zamenjal Janeza Janšo na položaju predsednika vlade. Kot je znano, imajo stranke tako imenovane Koalicije ustavnega loka (KUL) s štirimi poslanci Desusa vred 43 glasov v državnem zboru, kar je tri glasove premalo, da bi lahko izglasovali konstruktivno nezaupnico. Toliko podpisov poslancev Erjavec tudi pričakuje pod pobudo za vložitev nezaupnice. Vlagatelji pričakujejo, da bo na tajnem glasovanju njihov predlog dobil 46 glasov, da bi ga torej podprli tudi poslanci nekaterih drugih strank, predvsem koalicijske SMC, ki jo vodi Zdravko Počivalšek. Koalicijo KUL sestavljajo opozicijske stranke Levica, LMŠ, SAB in SD, ki imajo skupaj 39 poslancev.
Poslanec iz vrst Socialnih demokratov Dejan Židan upa, da bo nezaupnica, ki jo je Erjavec napovedal že pred novim letom, tokrat res vložena. »Če tega ne bo, pomeni, da kot opozicija nismo držali besede.« Židan pri tem noče ugibati, ali jim bo uspelo zbrati dovolj glasov za uspeh nezaupnice. »Tega ne bomo vedeli do zadnjega trenutka. Zavedam se, da bo v javnosti do samega glasovanja veliko govoric in preusmerjanja pozornosti. Na tajnem glasovanju pa se bo moral vsak poslanec sam odločiti, ali podpira vlado Janeza Janše ali pa je za odprto in sodobno Slovenijo, za kakršno se tudi sami zavzemamo.« Če bo nezaupnica jutri vložena, bodo poslanci o njej odločali že naslednji teden. Socialni demokrati so v torek vnovič preverjali podporo nezaupnici v svojih vrstah in Židan zatrjuje, da jo bo podprlo vseh dvanajst poslancev njihove stranke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Tudi pomurski poslanec iz koalicijske Nove Slovenije Jožef Horvat ne želi prognozirati izida glasovanja o nezaupnici. Meni pa, da so se poslanci Desusa znašli v nezavidljivem položaju zaradi izstopa njihove stranke iz koalicije. Navaja, da so dobili tudi pomembne položaje v državnem zboru, poleg podpredsednika državnega zbora še predsednika odbora za finance in mandatno-volilne komisije. »Če že skoraj tri mesece o tem govorijo, morajo to zgodbo že enkrat končati,« pravi Horvat, ki dopušča možnost, da bo vlagateljem nezaupnice uspelo dobiti še kakšen glas poslancev SMC. Pri tem omenja tudi možnost, da bi, če bi prišlo do vložitve nezaupnice, Počivalšek odstopil kot minister in se vrnil med poslance, kar bi pomenilo, da bi iz državnega zbora izpadel Gregor Židan, ki je v tem mandatu prestopil iz SMC k SD, kar bi spet pomenilo en glas manj za opozicijo. Nekdanji nogometaš je v državni zbor prišel kot nadomestni poslanec, potem ko je Počivalšek prevzel vodenje gospodarskega ministrstva.
Narodnostni poslanec Ferenc Horvath pravi, da ga za podporo nezaupnici nihče ni prosil, in dodaja, da imata z manjšinskim poslancem italijanske narodnosti Felicejem Žižo dogovor o sodelovanju z vlado.
Ali so poslanci Desusa enotni?
Prva od ovir pri pridobivanju potrebnih glasov bi lahko nastala že med poslanci Desusa, ki so se glede tega zavili v molk, informacij o tem, kaj se dogaja v pogovorih med njimi in predsednikom stranke, pa je malo tudi med člani Desusa. Po torkovem maratonskem sestanku so štirje poslanci Erjavcu domnevno zagotovili svoje glasove, vsekakor pa tudi v tem primeru do glasovanja ne bo znano, ali jih bodo res prispevali. O tem niso prepričani niti člani Desusa, s katerimi smo se pogovarjali. Desus ne more več računati na glas svojega petega poslanca Roberta Polnarja, ki podpira vlado, organi stranke pa so že podprli pobudo za njegovo izključitev. Morebiten neuspeh nezaupnice bi odprl vrsto vprašanj glede nadaljnje usode Erjavca na čelu stranke, kamor se je vrnil pred kratkim, saj bi to zanj pomenilo precejšnjo blamažo.
Po volivcih Desusa se ozirajo tudi v nastajajoči stranki nekdanje predsednice Aleksandre Pivec, ustanovitev katere je ta pred kratkim napovedala tudi v intervjuju za Vestnik. Zanimanje za sodelovanje pri zagonu stranke naj bi že izrazilo tudi več članov SLS, ki ji ne uspe najti poti nazaj v državni zbor. Na vprašanje, ali bi bilo možno sodelovanje med obema strankama, predsednik SLS Marjan Podobnik odgovarja le, da so za to možnost odprti in da so v političnih pogledih kompatibilni, saj se oboji zavzemajo za razvoj kmetijstva in podeželja. A kot smo neuradno izvedeli, v taboru Pivčeve za zdaj naj ne bi bili navdušeni nad tesnejšim povezovanjem s SLS, saj želijo narediti novo zgodbo na slovenskem strankarskem prizorišču.
V času, ko je bila Pivčeva kmetijska ministrica, je bila njena tesna sodelavka nekdanja podpredsednica in poslanka SLS Jasmina Opec Vöröš, ki je bila takrat zaposlena kot sekretarka v njenem kabinetu. Potem ko je po odstopu Tomaža Gantarja vodenje ministrstva za zdravje začasno prevzel predsednik vlade Janez Janša, je Opec Vöröševa postala svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu ministra. Na tem ministrstvu je bila v tem mandatu na visokem položaju že ena Pomurka, to je zdravnica Jerneja Farkaš Lainščak, ki pa je iz javnosti neznanih razlogov kot državna sekretarka odstopila le nekaj mesecev po imenovanju. Z aktualno vlado in SLS je povezan še en Pomurec, to je Stanislav Raščan, zdravnik z doktoratom iz politologije, sicer karierni diplomat, ki opravlja funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve.
Pivčevi v Pomurju pripravlja teren registrirani lobist Tomislav Knez, nekdanji predsednik soboškega nogometnega kluba NŠ Mura in lastnik podjetja K-Lobist, ki je povezan tudi z zgodbo o soboškem hotelu. Konec leta 2019 je namreč naredil uslugo tedanjemu vodstvu družbe Hotel Diana in dovolil, da so na njegovem naslovu registrirali sedež družbe, s čimer so preprečili izbris podjetja, ki pa je kasneje vseeno končalo v stečaju.
Pomurski kadri SMC v energetiko
Kako so se politična razmerja lani spremenila, priča tudi nedavni dogodek na lokalni ravni. Na zadnji seji soboškega mestnega sveta je bilo med kadrovskimi zadevami imenovanje direktorja javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan Roberta Celca. To je bila v preteklosti točka, ob kateri se je lokalnim predstavnikom SDS pritisk dvignil višje od Mlinopekovih silosov. Številnim očitkom so takrat sledili tudi vratolomni proceduralni manevri, s katerimi so hoteli preprečiti imenovanje. Postavitev Celca, sicer nekdanjega člana SDS, na čelo RIS proti njihovi volji v času, ko je občino vodil Anton Štihec, so namreč političnim konkurentom zelo zamerili in so jo javno poudarjali še leta pozneje. Ampak tokrat je bilo drugače, Celec je dobil soglasno podporo svetnikov brez razprave. Graščak, kakor so ga takrat nekateri med njimi pejorativno imenovali, jih očitno ne moti več. Poznavalci lokalne politične scene to pripisujejo tudi dejstvu, da je Celec danes spet na pravi politični strani, saj je član SMC, ki je del vladne koalicije na državni ravni. Še več, je tudi član sveta stranke. Njegovo ime se je v začetku pojavilo tudi med potencialnimi kandidati za ministra za javno upravo. Celec naj bi imel ponudbo že na mizi, a iz različnih razlogov takrat ni postal minister, je pa dobil kasneje primerno kompenzacijo, saj je bil imenovan za člana nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne.
Visoko kotira tudi Ksenija Flegar, ki vodi stranko v Pomurju, pred kratkim je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorja Direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu. Gre za organ, ki bo v prihodnje pomemben tudi zaradi evropskih sredstev, ki jih bo država dobila za razvoj turistične panoge. Pred kratkim je bila Flegarjeva imenovana tudi v nadzorni svet družbe Gen energija, pod okriljem katere med drugim deluje Nuklearna elektrarna Krško. Njena sestra Nastia Flegar pa je bila v mandatu Šarčeve vlade, ko je ministrstvo za delo vodila Ksenija Klampfer, vodja njenega kabineta. V mandatu aktualne vlade pa je bila imenovana v programski svet RTV in je bila med tistimi člani sveta, ki so podprli neuspelo razrešitev generalnega direktorja Igorja Kadunca.
Eden najbolj burnih mandatov v času samostojne države, ki je prinesel številne preobrate v strankarski areni, se tako tudi v novem letu nadaljuje v istem tempu. Kot kaže, pa bo na odgovor na vprašanje, ali bomo dobili že tretjo vlado v manj kot treh letih, znan komaj takrat, ko bodo predvidoma prihodnji teden vsi poslanci oddali glasove na tajnem glasovanju.