Lanskega marca so v državnem zboru s 43 glasovi za in enajstimi proti sprejeli zakon o Pomurski akademsko-znanstveni uniji (PAZU), s čimer je združenje pomurskih akademikov, znanstvenikov, raziskovalcev in umetnikov, ki je konec lanskega leta zaznamovalo 20 let delovanja, dobilo pravno podlago za proračunsko financiranje. To je bil drugi poskus ureditve statusa PAZU. Leta 2008 so bili takratni pomurski poslanci pred iztekom mandata prepozni, lani pa je Ferencu Horvathu, Dejanu Židanu, Jožefu Horvatu in Francu Jurši, ki so podpisali zakonodajni predlog, kljub nekaterim pomislekom zaradi nevarnosti ustanavljanja še drugih tovrstnih regijskih organizacij in kljub očitkom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) o vprašljivi smotrnosti porabe proračunskih sredstev, vendarle uspelo. Zakon je 24. marca lani razglasil predsednik Borut Pahor, naslednji dan je bil objavljen v uradnem listu. Zadovoljen je bil Mitja Slavinec, takratni državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter gonilna sila PAZU, zadovoljni so bili pomurski akademiki, ki so poudarjali pomen PAZU za regijo, zadovoljna je bila tudi Pomurska gospodarska zbornica, ki je zakon zaradi pozitivnih učinkov PAZU na razvoj gospodarstva in industrije tudi glasno podpirala. Sledila sta formalnopravna vzpostavitev PAZU s sklicem skupščine in sprejetjem statuta, ki mu je nekdanja vlada 30. maja dala soglasje, ter vpis PAZU v sodni in poslovni register te register proračunskih uporabnikov. Do tod je šlo vse po načrtih in PAZU se je nadejal finančne injekcije v višini 100 tisoč evrov na leto iz državnega proračuna, a nato se je zapletlo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Ob zamenjavi oblasti je vlada Roberta Goloba v skladu z napovedmi vzela pod drobnogled več ali manj vse odločitve prejšnje vlade in tudi PAZU se ni mogla izogniti procesu »čiščenja«. Čeprav so nam še oktobra na šolskem ministrstvu zatrdili, da je bil PAZU ustanovljen z zakonom kot neposredni proračunski porabnik in glede tega nimajo nobenih pristojnosti, so se v ozadju že vrstili manevri, kako PAZU preprečiti pot do državnega denarja. Šolsko ministrstvo se je namreč že julija pritožilo zoper sklep o vpisu PAZU v sodni register, nastala je tudi dilema, ali bo za PAZU pristojno šolsko ali finančno ministrstvo – obe sta se temu upirali. Aktivnosti PAZU so ne glede na to tekle dalje, saj je bilo treba pripraviti program dela in finančni načrt, kar je ob soglasju vlade podlaga za zagotovitev finančnih sredstev iz državnega proračuna. Murskosoboško okrožno sodišče je pritožbo šolskega ministrstva zoper vpis PAZU v sodni register zavrnilo, a s tem ni bilo konec pravnega izpodbijanja, saj se je zoper zavrnitev pritožbe na višje sodišče v Mariboru pritožila država prek državnega odvetništva. In uspela. PAZU je bil kot pravni subjekt izbrisan iz vseh registrov in tako rekoč v tem trenutku ne obstaja.
»Odpiranje« zakona ne pride v poštev
Kot smo izvedeli, naj bi na zavoro pritisnili na finančnem ministrstvu, a tam poudarjajo, da ne ustavljajo zakona o PAZU, temveč le »sledijo ureditvi, ki iz tega zakona izhaja«. Pojasnjujejo, da niso nikoli trdili, da zakon ni ustrezna pravna podlaga za proračunsko financiranje PAZU, le da se ne more financirati enako kot neposredni uporabniki, ki jim obseg sredstev v finančnem načrtu in namene porabe določi državni zbor, zato je ministrstvo tudi zavrnilo vpis PAZU v register neposrednih uporabnikov proračuna In kaj je rešitev? »Skupina poslank in poslancev je v prejšnjem mandatu, mimo opozoril stroke, pripravila zakon, ki se ga ne da izvajati, zato menimo, da ga je treba novelirati, kar pa ni v pristojnosti ministrstva za finance,« odgovarjajo na finančnem ministrstvu. S to razlago se ne strinja Slavinec, ki poudarja, da že v drugem členu zakona eksplicitno piše, da je PAZU pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo, kot veljajo za neposredne proračunske uporabnike, ter posluje po pravilih neposrednega proračunskega uporabnika, tega zakona in statuta PAZU. Ni odveč dodati, da je zakon v postopku sprejemanja šel skozi roke zakonodajno-pravne službe državnega zbora in vladne službe za zakonodajo in bil v skladu s pripombami tudi ustrezno dopolnjen. Poleg tega je pri njegovi pripravi pomagala nekdanja ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat, ki prav tako poudarja, da gre pri PAZU za neposrednega proračunskega uporabnika, ki ni državni organ, zato gre po pravni doktrini za organizacijo sui generis – organizacijo posebnega pomena. Tak status imata denimo SAZU in Rdeči križ Slovenije. Po njenem mnenju je zakon o PAZU treba le ustrezno obrazložiti in tolmačiti, ne pa spreminjati, poleg tega na ministrstvu niso niti navedli, kako bi ga bilo treba novelirati.
Odpiranju zakona, kot temu pravijo v državnem zboru, ni naklonjen nihče, saj je tak postopek nepredvidljiv, še posebej ob drugačnih razmerjih v državnem zboru v primerjavi s tistimi, ko je bil zakon sprejet. Ferenc Horvath in Jožef Horvat, ki sta tudi danes poslanca v državnem zboru, sta razumljivo razočarana nad dogajanjem okoli zakona, katerega sopredlagatelja sta bila. Slišati je pomisleke o potezi finančnega ministrstva in očitke o revanšizmu nove vlade ter celo o napadu na regijo. Židan, ki je danes državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, pa pravi, da zapleta ne pozna in ga ne želi komentirati.
Slavinec se seveda ne bo vdal in izvaja pritisk prek svojih političnih povezav, ki si jih je ustvaril že v času, ko je bil poslanec Liberalne demokracije Slovenije (LDS). V mandatu 2004–2008 je bil namreč njegov poslanski kolega Borut Sajovic, zdajšnji vodja poslanske skupine vladajočega Gibanja Svoboda. Kot poudarja, zakon institucionalizira in zagotavlja edino sistemsko financiranje za tovrstne aktivnosti v Pomurju in za institucijo, ki povezuje blizu 200 pomurskih doktorjev znanosti in vrhunskih umetnikov z lokalnim okoljem in gospodarstvom. Sto tisoč evrov na leto, kar glede na vse res ni veliko, pa bi zagotavljalo kontinuiteto delovanja in izvajanje projektov na najvišji strokovni in umetniški ravni, ki jih nobena druga ustanova v regiji ne zagotavlja.
Trpi tudi drugi Slavinčev projekt
Naj spomnimo, da se je v »nemilosti« obstoječe vlade znašel še en projekt, za katerim stoji Mitja Slavinec in je bil ustanovljen v času prejšnje vlade. Vlada Roberta Goloba je namreč dodobra oklestila sredstva Znanstvenemu in inovacijskemu središču Pomurje (ZIS Pomurje). V prvih dveh letih naj bi novoustanovljeni javni zavod dobil skupno 1,6 milijona evrov proračunskih sredstev, a je bil zaradi »prilagoditve ocene realne porabe sredstev« znesek zmanjšan na do 150 tisoč evrov v letu 2022 in do 300 tisoč evrov v letu 2023. Lani se je na račun ZIS Pomurje steklo vsega slabih 35 tisočakov. Zgodila se je tudi zamenjava vršilke dolžnosti direktorja, saj je Klaudijo Sedar zamenjala Petra Cajnko, članica združenja PAZU in sodelavka Slavinca na fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru, kamor se je vrnil po prenehanju funkcije državnega sekretarja.