Predlog omenjenega zakona je poslan Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku. S spremembo želijo od 1. avgusta 2019 dalje zagotoviti hitrejše reševanje vlog o pravicah iz javnih sredstev, predvsem o pravici do državne štipendije. S tem bi se posledično tudi zmanjšali zaostanki pri reševanju vlog za letne pravice iz javnih sredstev v avgustu in septembru. Novela zakona bi prinesla črtanje pravila glede fiktivnega izračuna pravic, kar bi poenostavilo postopek, avtomatizacija postopkov uveljavljanja pravic pa bi bila večja. "Ker sefiktivna denarna socialna pomoč ne bo vštela v državno štipendijo, se bo povečala višina državne štipendije oziroma povečal se bo krog upravičencev, ki sedaj zaradi fiktivne denarne socialne pomoči do državne štipendije niso bili upravičeni," pravijo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Murina nouč v polnem teku
V soboškem prvoligašu so lansko leto po tridesetih letih ponovno obudili Murino nouč in po koncu sezone priredili dogodek, ki je služil kot zahvala navijačem za njihovo zvestobo skozi vsa leta. Letos so v klubu dogodek dvignili na še višjo raven, kar potrjuje impresiven seznam nastopajočih, primeren za praznovanje stoletnice kluba. Najprej je za dobro vzdušje poskrbela skupina Blue Planet, nato pa so si obiskovalci Murine nouči lahko brezplačno ogledali zadnjo domačo tekmo Mure proti Rogaški. Po tekmi so oziroma še bodo na oder stopili Cardboard, Leopold I., Vlado Kreslin, Magnifico, Ka Te Trga in DJ Hari. Dogodek predstavlja odlično priložnost za druženje ljudi iz vodstva kluba, igralcev in navijačev. Utrinke z Murine nouči je v objektiv ujel Jure Kljajić.
Avgusta 2019 bo poteklo okrog 113 tisoč vlog oziroma čez 173 tisoč pravic iz javnih sredstev, o podaljšanju teh bodo morali centri za socialno delo odločati po uradni dolžnosti. Da bi se zagotovilo reševanje vlog v zakonskem roku, omenjeno ministrstvo od marca sodeluje s centri za socialno delo in prerazporeja delovni čas in delo preko polnega delovnega časa.
Kot ugotavljajo na ministrstvu, je postopek avtomatizacije obremenjen s pravilom vrstnega reda uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Tako mora oseba, če želi uveljaviti državno štipendijo, naprej uveljaviti otroški dodatek, nato denarno socialno pomoč, potem pa varstveni dodatek. Če jih ne uveljavi, mora pristojni center za socialno delo fiktivno izvesti izračun pravice in ugotoviti, ali bi oseba bila upravičena do katere od teh pravic. V primeru, da ja, šteje to fiktivno pravico kot dohodek, ki naj bi ga oseba prejemala.
Ministrstvo kot primer navaja:
Otrok uveljavi pravico do državne štipendije.Kernjegova družina ni zaprosila za denarno socialno pomoč, CSD fiktivno izračuna višino denarne socialne pomoči, do katere bi bila družina upravičena. Če CSD ugotovi, da bi bila družina upravičena do denarne socialne pomoči, jo šteje kot dohodek družine – kar pomeni lahko, da je višina državne štipendije zato nižja ali pa otrok državne štipendije ne dobi.
Zakon določa, da mora CSD pri vsaki vlogi fiktivno ugotavljati denarno socialno pomoč, če družina do nje ni upravičena. V šolskem letu 2018/2019 je bilo tako izvedenih 80.000 fiktivnih izračunov, upoštevanih pa jih je bilo zgolj 10 odstotkov. Zato ministrstvo predlaga črtanje tega pravila, dijaki in študenti pa bi tako tudi prejeli državno štipendijo, ki bi jim pripadala, če se fiktivna denarna pomoč ne bi vštela.
Ta predlog bi imel finančne posledice tudi za državni proračun. Ta bi bil v letošnjem letu dodatno obremenjen v višini 300 tisočakov, v naslednjem pa za 1,2 milijona evrov.
