Pred slabim letom dni je tudi 21 tisoč Pomurcev na referendumu podprlo uveljavitev zakona o vladi, ki je prinesla tri nova ministrstva, spremembe delovnih področij štirim dotedanjim ministrstvom in preoblikovanje dveh vladnih služb v ministrstvih. Vlada Roberta Goloba se je tako po osmih mesecih od nastopa mandata končno oblikovala na način, kot si je premier zamislil. 19 ministrstev in en vladni urad naj bi bila garancija za večjo učinkovitost, in to ne na račun dodatnih stroškov. Golob je po politično najrazburljivejšem mesecu letos, ki so ga zaznamovale ministrske rošade, afere, pričanji nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega šefa policije Boštjana Lindava ter pestro dogajanje znotraj njegove stranke, napovedal radikalno rekonstrukcijo vlade in zmanjšanje ministrstev. Razlog? Povečanje učinkovitosti in varčevanje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Nov mrtvi tek
Premier bi vlado skrčil na 12 ministrstev, omenjal pa je tudi nerealne želje o sedmih ministrstvih po vzoru Švice. Slovenija je že imela vlado z dvanajstimi ministri, in sicer v času druge vlade Janeza Janše. Zasuk v miselnosti o potrebni velikosti državnega aparata ni presenetljiv, a postavlja pod vprašaj sloves Goloba kot vrhunskega menedžerja in njegovo sposobnost sprejemanja strateških odločitev. To se preslikava tudi v javnomnenjskih anketah, saj je podpora vladi in njegovemu Gibanju Svoboda v prostem padu. Napoved krčenja vlade je pričakovano povzročila precej živčnosti pri koalicijskih partnericah, saj se bodo Socialni demokrati (SD) in Levica ne glede na matematiko morali odreči kakšnemu ministrstvu. Nezadovoljstva kadrov, ki na v bodoče prečrtanih ministrstvih grejejo takšne in drugačne stolčke, verjetno ni treba posebej izpostavljati.
»V kakšno smer naj bi rekonstrukcija šla, je uganka, katere rešitev pozna samo Robert Golob,« pravi Damijan Zrim, poslanec iz vrst SD. Kroži namreč veliko špekulacij, katera ministrstva naj bi Golob odpravil, pri čemer se najpogosteje omenja tudi ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi minister Aleksander Jevšek. Kar je po svoje tudi logično, saj je ministrstvo zraslo iz vladne službe. V političnih kuloarjih se sicer že dolgo časa šušlja, da Jevšek in Golob tako ali tako nista na isti valovni dolžini. »Nova sestava vlade, o kateri poročajo nekateri mediji, se mi ne zdi dobra, saj bi s tem Pomurje izgubilo še drugega ministra, kar bo na koncu slabo za celotno regijo. Z Jevškovimi besedami: konja, ki teče dobro, ne menjaš,« poudari Zrim. Na drugi strani Sara Žibrat, poslanka in od nedavnega tudi podpredsednica stranke Gibanje Svoboda umirja žogico. »Premier je zgolj napovedal, da bo s koalicijskimi partnerji odprl pogovore o morebitni rekonstrukciji, zato so razne špekulacije zgolj to – špekulacije. V Svobodi znamo biti kritični do delovanja svojih resorjev, če je treba, zato ni nič narobe, če se tudi partnerji odkrito pogovorijo o svojih,« meni pomurska poslanka, ki spomni še, da smo nedavno na kmetijskem resorju pridobili državnega sekretarja Blaža Germška iz Ljutomera, kar je po njeni oceni pozitivna pridobitev za regijo.
»Že takrat smo premierja svarili, da širitev vlade ni dobra poteza, a je trmasto vztrajal in zdaj le prišel do istega spoznanja. To pomeni, da bo pred nami znova mrtvi tek, ko se bo vlada ponovno najmanj pol leta ukvarjala sama s seboj,« pa je kritičen poslanec Jožef Horvat iz Nove Slovenije, ki dodaja, da bi po avgustovskih poplavah in v zaključku črpanja evropskih sredstev iz stare finančne perspektive nujno potrebovali operativno vlado. Izkušeni pomurski poslanec ob ponovnih govoricah, da bi lahko NSi v vladi zamenjala SD in Levico, tudi tokrat zatrjuje, da za to ni prav nobene možnosti.
Žibratova zatrjuje, da v poslanski skupini Svoboda ostajajo povezani, s težavo pa bere komentarje, da so le glasovalni stroj, zato, ker nastopajo enotno. »Kakor da bi mediji malo pozabili, kako poteka zakonodajni postopek. Svoje pomisleke in pomisleke zainteresiranih javnosti preučimo znotraj svoje skupine in jih usklajujemo s koalicijo. Če se s kakšnim vladnim predlogom ne strinjamo, lahko vlagamo amandmaje poslanskih skupin. Vlagamo tudi poslanske zakone,« poudari podpredsednica stranke in pomurska poslanka, ki kot pozitiven primer izpostavi zakon o štipendianju. Kot dodaja, imajo vsi priložnost, da sooblikujejo politiko, njeni kolegi pa so aktivni in kritični za zaprtimi vrati. »Tudi sama nisem nikoli tiho, ko se s čimer ne strinjam. Razumem pa odgovornost svoje funkcije, da je treba prisluhniti vsem argumentom in sprejemati kompromise,« podčrta mlada poslanka.
Ruski vohuni in čiščenje janšištov
Pričanji Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava na seji državnozborske preiskovalne komisije sta dodobra razburkali javnost, saj sta nanizala nekaj ostrih očitkov o političnih pritiskih premierja na delo in kadrovanje na policiji, na zaprtem delu seje preiskovalne komisije pa naj bi razkrila domnevno prestavitev aretacije ruskih vohunov zaradi referendumskega slavja. Kot pravi poslanec Damijan Zrim, ki je podpredsednik predmetne preiskovalne komisije, bo premier, ki je pričanje pred komisijo že napovedal, moral odgovoriti na kar nekaj vprašanj. Kdaj naj bi do tega prišlo, še ni znano, je pa to v rokah predsednika komisije, sicer poslanca Svobode Mihe Lamuta. Poslanka Sara Žibrat meni, da v pričevanjih ni bilo novih, še nerazjasnjenih očitkov, razen zgodbe o ruskih vohunih, kar pa po njeni oceni zveni »hecno, da bi imelo kakšno zvezo z referendumskim slavjem«.
Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Joško Kadivnik je na seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zanikal, da bi do političnega vmešavanja prišlo, kar je bilo po oceni poslanca Jožefa Horvata, podpredsednika omenjene komisije, pričakovano. Toda preiskava te zadeve še ni zaključena, poudari Horvat in spomni, da je predsednik komisije Janez Žakelj iz vrst Nove Slovenije dejal, da predstavniki Sove in policije na seji niso podali skladnih dejstev. Robert Golob je precej prahu dvignil tudi z izjavo, da je Bobnarjevi kot edino nalogo zadal čiščenje policije janšistov. Žibratova zatrjuje, da je zgolj ponovil besede nekdanje ministrice, pri čemer pa se naj na preiskovalni komisiji razjasni, ali gre za dejansko izrečene besede ali le za njeno interpretacijo depolitizacije policije. »Volitve smo s tolikšnim naskokom dobili, ker smo obljubili normalizacijo državnih institucij,« poudarja podpredsednica Golobove stranke, Horvat pa ocenjuje, da v razvitih demokracijah predsednik vlade ob takšni izjavi ne bi smel politično preživeti.