Škofija Murska Sobota se pripravlja na organizacijo tradicionalnega srečanja vernikov iz Slovenije in Hrvaške, ki se ga bodo letos prvič udeležili tudi katoličani iz Madžarske. Kot smo že poročali, bo srečanje potekalo 8. oktobra v Beltincih, slovenski škofje pa so na 125. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK) 6. septembra 2021, ki je potekala v Kopru, soboškega škofa Petra Štumpfa imenovali za voditelja koordinacije.
Zadnje srečanje slovenskih in hrvaških vernikov v Sloveniji je bilo leta 2017 v Stični, na njem pa se je zbralo več kot štiri tisoč ljudi in 120 duhovnikov. Dve leti pozneje je to potekalo v Krašiću na Hrvaškem.
Srečanje vernikov v Beltincih že vzbuja pozornost tudi zato, ker je ob verski podlagi in čaščenju sv. Ladislava, zavetnika beltinske župnije, v znamenju katerega naj bi potekal dogodek, vanj nedvomno vpeta tudi madžarska država.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuBo snežna odeja prekrila tudi naše kraje? To je zadnja napoved
Višino snežne odeje je po navedbah agencije za okolje zelo težko napovedati, a ne kaže, da bi se Pomurju obetala izrazita snežna pošiljka.
Dejstvo je, da madžarska država doma in širše močno podpira delovanje katoliške Cerkve, tudi finančno, prav tako namenja precej denarja za obnovo sakralnih objektov, in na enak način ter v duhu ohranjanja jezika in krščanske kulture deluje tudi navzven na območju v Karpatskem bazenu. Takšno zraščenost izpričuje že sama funkcija državnega sekretarja madžarske vlade, ki mu je zaupana skrb za cerkvene zadeve ter narodnostne oziroma manjšinske odnose. Funkcijo zaseda Miklos Soltesz in prav njegov obisk maja 2021 v Prekmurju je mogoče videti kot korak odmika od pastoralnega delovanja in graditve odnosov sodelovanja med soboško, sombotelsko in györsko škofijo v smer vključevanja in angažiranosti madžarske države.
Soltesz je najprej obiskal Lendavo, kjer si je med drugim ogledal obnovo župnijske cerkve sv. Katarine, ki jo je z 200 tisoč evri v prvi fazi sofinancirala tudi madžarska vlada, nato še župnijo v Dobrovniku, ki je bila prav tako deležna finančne pomoči Madžarske pri obnovi cerkvenih objektov, obiskal pa je še Beltince, Turnišče in Mursko Soboto. Rezultat Solteszovega obiska je bil, vsaj tako so poročali nekateri mediji, dogovor glede slovenske in madžarske krščanske kulture čaščenja sv. Ladislava. Ta je, po besedah Soltesza, pomemben ne le za Madžare, ampak za vse ljudi, ki živijo v Karpatskem bazenu in celo zunaj njega. »Ta kult krepimo tudi na tem območju,« je še izjavil državni sekretar madžarske vlade.
V okviru tega obiska je bila izpostavljena želja, da bi kot prispevek temu v Turnišču in Beltincih, kjer se časti sv. Ladislava, »postavili spominsko ploščo, kjer bi tudi v madžarskem jeziku oznanjali bistvo in vlogo omenjenega spomina v življenju obeh narodov«.
Minister Szijjarto obljubil pomoč
Državniške teme so bile zajete tudi v pogovoru na srečanju soboškega škofa Petra Štumpfa z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom junija lani v okviru njegovega obiska v Lendavi, ko je Szijjarto prevzel tudi podeljen naziv častnega občana. Škof Štumpf je ministru takrat predstavil delo slovenske vlade na področju družine, kulture in krščanskih vrednot, in prav v tej luči madžarska država pomaga pri projektih s področja kulture in ohranjanja sakralne dediščine v soboški škofiji, so takrat poročali nekateri mediji, ki so bili blizu pogovorom Štumpfa in Szijjarta.
Škof je ministru predstavil tudi projekt tradicionalnega srečanja Slovencev in Hrvatov oktobra letos v Beltincih, na katerem bi bila, tako so zapisali poročevalci, dobrodošla udeležba vernikov iz Madžarske. Ob tej priložnosti pa bi bila dobrodošla tudi navzočnost relikvij sv. Ladislava, ustanovitelja zagrebške škofije in zavetnika beltinske župnijske cerkve. Minister Szijjarto je pobudo podprl in izrazil pripravljenost za pomoč pri izvedbi projekta.
Prav zato je mogoče pričakovati, da bo Madžarska podprla srečanje vernikov treh držav v Beltincih, na tej osnovi pa namenila denar še za nadaljnjo obnovo župnijske cerkve v Beltincih, kakor tudi še za župnijsko cerkev v Turnišču. Tu je namreč na eni od poslikav s konca 14. stoletja upodobljen prizor madžarskega kralja Ladislava.
Informacije v zvezi z organizacijo srečanja smo iskali na Škofiji Murska Sobota in na SŠK. Vprašali smo med drugim tudi to, kako je sploh prišlo do odločitve, da bo srečanje vernikov prav v Beltincih. Prej bi namreč pričakovali, da bi se verniki iz treh držav srečali v Lendavi, kjer živijo skupaj Slovenci, Madžari in Hrvati. Odzval se je le Aljaž Baša, koordinator odbora za srečanje vernikov pri SŠK, in nam sporočil, da bodo dogodek predstavili na tiskovni konferenci, ki bo sklicana enkrat po 16. marcu.
Je pa v okviru priprav na srečanje škof Štumpf novembra lani v Varaždinu že obiskal varaždinskega škofa Boža Mrzlaka, kjer je bilo med drugim rečeno, da se bosta odbora za pripravo srečanja Slovencev in Hrvatov, torej odbor SŠK in Hrvaške škofovske konference, januarja letos srečala v Beltincih. Poročil o tem dogodku ni bilo. Se je pa Štumpf januarja na škofiji v Györu srečal s tamkajšnjim škofom in predsednikom Madžarske škofovske konference Andreasom Veresom.
Veres je povabilo SŠK sprejel in obljubil, da se bodo nekateri škofje kakor tudi verniki iz Madžarske srečanja v Beltincih udeležili. Dogovorili so se tudi, da se bodo dan pred srečanjem Hrvatov, Slovencev in Madžarov v Beltincih srečali tudi mladi iz vseh držav.
Župan Virag presenečen
Čeprav je od sprejete odločitve na Slovenski škofovski konferenci, da bo koordinator srečanja vernikov iz treh držav soboški škof Peter Štumpf, minilo že pol leta, Občina Beltinci uradno z izvedbo dogodka, na katerem naj bi se zbralo več tisoč ljudi, ni seznanjena.
»Po neuradnih informacijah naj bi bil v pripravi dogodek večjega obsega. Zato bi kot župan pričakoval, da sem obveščen o dogodkih, ki imajo širšo družbeno dimenzijo. Še posebej zanimivo je, da bi se naj to dogajalo na zgodovinskem mestu v naši občini, v rojstnem kraju Prekmurja kot dela Slovenije. Nič ni bolj pomembno kot iskren odnos do svoje občine in svoje domovine. Zato pričakujem, da bodo organizatorji poskrbeli za pravočasno informiranje naše lokalne skupnosti,« je izjavil beltinski župan Marko Virag.