V radenski občini je tamkajšnji župan Roman Leljak dobro zajahal val navdušenja nad solarno energijo, kar je tudi fokus energetske politike trenutne vlade in celotne Evropske unije. Tako so v zadnjih dveh letih namestili čez 300 solarnih luči na mestih, kjer doslej še niso imeli ulične razsvetljave. Ob dobrih izkušnjah in pozitivnih odzivih občanov je Leljak predstavil projekt tudi na zadnji seji Sveta Pomurske razvojne regije (Svet Regije), z namenom, da bi nadaljevali projekt in celotno občino pokrili s solarnimi svetilkami in tako prihranili pri stroških električne energije. Ti namreč znesejo samo za naselje Radenci med 70 in 80 tisoč evrov na leto.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Nabavili bi 4000 solarnih svetilke za celotno Pomurje
S pobudo pa je šel Leljak celo korak dlje, in sicer, da bi solarne svetilke postavili v vseh 27 pomurskih občinah. Kot je na seji poudaril, cena posamezne solarne ulične svetilke, ki je pritrjena na šest metrov visok kovinski steber in je sestavljena iz solarnega panela moči 150W in solarne baterije – akumulatorja moči 90 Ah/12V, katere življenjska doba je približno osem let, takrat s vsemi stroški ni presegla 600 evrov. Po njegovih ocenah bi bila trenutna cena do največ 900 evrov na enoto. Svetilke imajo sicer moč 30W in življenjsko dobo 50 tisoč ur ter lahko delujejo do 4 dni brez sonca. Za njihovo nabavo pa so v radenski občini izvedli javni razpis, na katerega se je prijavilo kitajsko podjetje.
Po nekaj vprašanjih glede urejanja služnosti za postavitev svetilk in o problematiki z odpadnim materialom po izteku življenjske dobe solarne stevilke, so pomurski župani soglasno potrdili sklep, da Odbor za zeleno regijo pri Svetu regije pripravi predlog projekta za pridobitev sredstev za financiranje nakupa in postavitve 4000 luči za potrebe 27 občin, po ključu števila svetilk v posamezni občini. Nosilec projekta bo radenska občina, za celotno regijo pa bi imeli tudi enega "serviserja" navedenih svetilk. Glede na ocenjeno vrednost bi potrebovali okoli 4 milijone evrov, ki bi jih skušali dobiti iz kohezije, za nabavo solarnih svetilk za celotno Pomurje.
Bi bil projekt ekonomičen?
Sebastian Pleško z Instituta Jožef Stefan je za Vestnik.si potrdil, da je predstavljena cena solarne svetilke prava in verjetno vključuje tudi drog, baterija pa glede na dimenzije zdrži 3000 ciklov, kar je ravno osem let. »Dvomim pa, da dopušča praznjenje do konca z enako kapaciteto,« opozarja Pleško, ki obenem poudarja, da je glede na dimenzije solarnega panela in podatka, da je izkoristek 21-odstoten, največja možna moč vsekakor manjša od 150W. Ravno tako opozarja, da bi delovanje solarne svetilke štiri dni brez sonca pomenilo, da ta vsako noč deluje zgolj 9 ur, kar pa velja samo za poletne noči, saj so pozimi noči bistveno daljše. »Poleg tega je težava še, če se na solarnem panelu nabereta sneg ali led oziroma po določenem času tudi umazanija, ki zmanjša efektivnost,« še navede. Naslednji problem, ki ga izpostavi, je ekonomičnost solarnih svetilk ob trenutni ceni električne energije. »Ena taka luč, če dela v povprečju 12 ur na dan in 365 dni na leto, porabi 131 kilovatnih ur električne energije. Če je cena 0,15 evra za kilovatno uro je to potem 20 evrov na leto, kar bi pomenilo, da po 15 letih prinese notri ceno akumulatorja, ki po preračunu zdrži 8 let,« izračuna Pleško in poudari, da bi cena elektrike morala biti okoli 0,40 evra za kilovatno uro, da bi bile solarne svetilke smiselne.
»Sistem je dober in ekonomičen za odročne dele, kjer bi morali napeljevati električne kable za povezovanje električnih svetilk, ni pa ekonomičen, v kolikor je napeljava že postavljena oziroma se jo da ugodno postaviti,« podčrta raziskovalec.