Zaradi gradnje daljnovoda Cirkovci–Pince lahko na trasi njegovega umeščanja sečnjo gozda opravlja samo podjetje Gozdarstvo Kreft, je v začetku februarja Eles sporočil lokalnim skupnostim in lastnikom. V obvestilu so še zapisali, da v zadnjem času opažajo, da se pojavljajo ekipe, ki lastnikom gozdnih zemljišč ponujajo storitev sečnje. Lastniki se sicer lahko odločijo tudi za drugega izvajalca, še navajajo, vendar v tem primeru Eles ne more odgovarjati za škodo, ki jo ti izvajalci naredijo na gozdnih vlakah in dostopnih cestah do gozdnih površin. Opozarjajo tudi, da se sečnja lahko izvede zgolj skladno z izdano odločbo revirnega gozdarja, ki so jo prejeli lastniki zemljišč, in še, da so na nekaterih delih trase označitve poseka dreves opravile nepooblaščene osebe, kar je nezakonito. Bilo pa je tudi več tatvin lesne mase, ki jo je Elesov pogodbenik pripravil za lastnike, ki sami poskrbijo za odvoz.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ob škodi, ki se s takim početjem povzroča lastnikom gozdne mase, pa vendar ne moremo spregledati tudi škode, ki jo je gradnja daljnovoda povzročila naravi. Trasa visokonapetostnega daljnovoda namreč poteka preko večjega števila varovanih območij, ki pa se jim ni bilo mogoče izogniti niti s katero od drugih proučevanih variant poteka trase. Zaradi velikega vpliva umeščanja daljnovoda na okolje ter s tem na naravo in življenjski prostor živali je bila njegova gradnja dovoljena z upoštevanjem določenih pogojev, in sicer, da se izvedejo tudi obsežni ukrepi za omilitev škodljivih vplivov na okolje.
Po naravovarstvenih smernicah se mora zaradi sečnje gozdov pripraviti načrt za sanacijo gozdnih zemljišč. Sečnja se lahko izvaja postopno vzdolž trase in v čim manjšem obsegu, je navedeno v smernicah, ki jih je v času priprave Državnega prostorskega načrta za daljnovod podal Zavod RS za varstvo narave. Prav tako bi morali pri poseku in spravilu lesa čim bolj ohraniti obstoječo grmovno plast, preprečiti poškodbe drevja in razrast invazivnih rastlin. Toda podoba tega, kar ostaja za dokončno posekanimi gozdnimi površinami zaradi gradnje 80 kilometrov dolgega visokonapetostnega daljnovoda, ne kaže spoštovanja naravovarstvenih smernic. Zaradi vpliva na usmerjanje vetrov pa je skrb vzbujajoč tudi širok koridor skozi gozdne površine tam, kjer dosedanji in nov daljnovod tečeta vzporedno.