Že vse od novembrskih volitev v državni svet, na katerih se je kot predstavnica interesov prekmurskih občin v državni svet uvrstila Jasmina Opec Vöroš, poteka v ozadju pospešeno lobiranje za iskanje potrebnih glasov za naslednika Alojza Kovšce, odhajajočega predsednika državnega sveta. Gre za protokolarno četrto najpomembnejšo funkcijo v državi, ki je poleg tega profesionalna in uvrščena v 65. plačni razred, kar nanese na 5.663,42 evrov bruto. Za zdaj kandidature uradno še ni vložil nihče, a neuradno so znana imena, ki bi želela zasesti to prestižno in relativno dobro plačano funkcijo. Kandidata za predsednika mora predlagati vsaj osem državnih svetnikov ali interesna skupina, za izvolitev pa je potrebna absolutna večina, torej vsaj 21 od 40 državnih svetnikov mora na tajnih volitvah izvoliti predsednika državnega sveta. Med kandidati se omenja dolgoletnega državnega svetnika in župana občine Zagorje Matjaža Švagana, nekdanjega poslanca LDS Jožefa Školča, ljubljanskega podžupana Dejana Crneka in direktorja podjetja Lotrič Meroslovje Marka Lotriča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Iskanje večine do zadnje sekunde
Med morebitnimi močnimi kandidatkami pa naj bi bila tudi prekmurska državna svetnica, ki je že na volitvah v državnih svet presenetila, ko je porazila dva uveljavljena protikandidata - dosedanjega državnega svetnika Marjana Maučeca na desni strani in dobrovniškega župana Marjana Kardinarja na levi strani. Opec Vöroševa bi ravno kot nestrankarska kandidatka lahko ponovno ciljala na široko podporo ene in druge strani državnega sveta, ki naj bi bil tokrat sicer nekoliko bolj levo usmerjen. Na vprašanje, ali se bo v ponedeljek dejansko podala v kandidaturo pravi, da o tem še razmišlja, a se še ni odločila. Kot kaže namreč še nikomur izmed kandidatov ni uspelo pridobiti potrebne večine, zato bo intenzivno lobiranje, politična trgovina in prepričevanje nedvomno potekalo vse do ponedeljka, ko se bo začela prva seja državnega sveta. Ni izključeno, da bosta potrebna tudi dva kroga za izvolitev novega predsednika državnega sveta, saj kaže, da bo predsedniški dvoboj tokrat tesen. Poleg predsedniškega mesta in pogojno tudi podpredsedniškega, pa velja veliko zanimanje tudi za mesto sekretarja državnega sveta, ki je ravno tako profesionalna funkcija. To naj bi med drugimi želel postati tudi na volitvah poraženi Maučec, ki je bil sekretar državnega sveta že v preteklosti, ko se ravno tako ni uspel prebiti med državne svetnike. Sekretarja imenuje državni svet z javnim glasovanjem na predlog predsednika državnega sveta.
Tri predsednice in en predsednik?
Če se bo Opec Vöroševa dejansko podala v tekmo in bo na koncu tudi izvoljena, bi tri od štirih najpomembnejših funkcij v državi zasedale ženske, saj bi se pridružila Nataši Pirc Musar, predsednici republike, in Urški Klakočar Zupančič, predsednici državnega zbora, mesto predsednika vlade pa zaseda Robert Golob.
Mandat predsednika državnega sveta sicer traja dve leti in pol, mandat državnega svetnika pa pet let, a doslej se še ni zgodilo, da bi se sredi mandata zamenjalo vodstvo državnega sveta. Prva seja državnega sveta, na kateri bo znano, kdo je postal nov predsednik, podpredsednik in sekretar, bo na sporedu v ponedeljek ob 12. uri, svetnike pa bosta uvodoma nagovorila predsednica državnega zbora Klakočar Zupančičeva in predsednik državnega sveta v iztekajočem se mandatu Alojz Kovšca. Med, sicer omejene, pristojnosti državnega sveta, neformalnega drugega doma slovenskega parlamenta, sodi možnost predlaganja zakonov v sprejem državnemu zboru, dajanje mnenj o zakonih in možnost odložilnega veta, ki je bila izkoriščena nazadnje ob noveli zakona o dohodnini.