Zaposleni Javnega zavoda Krajinski park Goričko so pred kratkim na gradu pri Gradu pripravili pomladno srečanje z župani občin z območja krajinskega parka ter predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem, saj so jim želeli predstaviti letošnji program dela. Goste, med katerimi so bili župani občin Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Grad, Hodoš, Moravske Toplice in Rogašovci, direktorica Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik Elizabeta Horvat, direktorica občinske uprave Občine Dobrovnik Ester Povše, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs in generalna konzulka v Monoštru Dubravka Šekoranja, je najprej pozdravila vršilka dolžnosti direktorja zavoda Darja Pajtler. Kot je dejala, so si zastavili več prioritet pri upravljanju parka, v katerega je vključenih enajst občin, od tega sedem v celoti in štiri delno. Poleg izvajanja osnovnih nalog po besedah Pajtlerjeve pripravljajo vlogo za pridobitev sredstev iz programa evropske kohezijske politike, ki jih bodo namenili obnovi grajskega poslopja v zahodnem delu, od kapelice do razglednega stolpa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Načrt dela v parku je predstavil naravovarstveni nadzornik Kristjan Malačič. Kot je poudaril, ostaja njihova prioriteta ohranjanje naravnih vrednot na območju krajinskega parka ter naravnih vrednot državnega pomena. »V našem primeru gre večinoma za kmetijska in vodna zemljišča, tu so še zemljišča v upravljanju parka, predvsem travniki, ki so bili v preteklosti v slabem stanju in so se zaraščali. Ta zemljišča so razpršena po skoraj celotnem parku, govorimo o približno 80 hektarjih kmetijskih zemljišč, dodatnih 12 hektarjev imamo v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.«
Izbori so dobro sprejeti
Ena od vsakoletnih in trenutno aktualnih nalog parka je postavitev zaščitnih ograj ob Ledavskem jezeru z namenom ohranjanja in varovanja dvoživk. Naslednja naloga je dejavno sodelovanje z upravljavci kmetijskih, vodnih in gozdnih zemljišč v lasti države, pa tudi spremljanje stanja in obvladovanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst, kot so ambrozija, japonski dresnik in zlata rozga. »Invazivne tujerodne vrste so naša realnost, dejstvo je, da jih iztrebili ne bomo,« je dejal Malačič in izpostavil še eno od akcij v upravljanju parka. Gre za izbor naj... travnikov, naj... vrtov in naj... visokodebelnih sadovnjakov na območju Goričkega. »Med lokalnim prebivalstvom so ti izbori dobro sprejeti. S skupnim sodelovanjem smo na primer več propadajočih sadovnjakov spravili v dobro stanje, posadili smo veliko dreves, zato lahko rečemo, da je prihodnost svetla,« je podčrtal.
Poleg omenjenega se bodo zaposleni v zavodu posvečali tudi izvajanju različnih projektov ter pripravi prijav za nove. S 1. marcem, ko je vrata za obiskovalce po zimskem premoru odprl tudi grad pri Gradu, so začeli izvajati nov čezmejni slovensko-hrvaški projekt Bee(a)ware, ki je namenjen izboljšanju stanja življenjskih okolij za divje opraševalce in medonosne čebele. Prijavili so še dva čezmejna projekta z Madžarsko, in sicer Smart on the waters, katerega namen je izboljšanje stanja vodnih habitatov na območju krajinskega parka Goričko in naravnega parka Örseg na Madžarskem, ter Keep it dark, katerega splošni cilj je zmanjšati svetlobno onesnaženje na čezmejnem območju omenjenih parkov. V okviru tega projekta želijo vzpostaviti prvo čezmejno skupnost temnega neba na svetu med občinami Šalovci na Goričkem ter Monošter in Števanovci v Porabju, je še povedal naravovarstveni svetnik Gregor Domanjko.