Žetev pšenice, ki je v Pomurju posejana na okoli 15 tisoč hektarjih, se bo predvidoma končala v enem tednu. Proizvodnja pšenice letos ni bila enostavna. Zaradi kasnejšega spravila koruze, kar je posledično pomenilo kasnejšo setev pšenice, je ta imela slabše pogoje pozimi. Zima je bila namreč topla, mila in brez padavin. Dežja je bilo nato več od druge polovice aprila do konca maja, s čimer je posevek nadoknadil primanjkljaj pri rasti, zato se je pričakovalo, da bo letina dobra. Vendar se je junija začel toplotni udar, ki je trajal tri tedne. Zaradi visokih temperatur je pšenica prisilno dozorevala. »V slovenskem prostoru bo pridelek 15 odstotkov manjši od pričakovanega,« pravi Branko Virag, član uprave Skupine Panvita in direktor družbe Panvita Kmetijstvo.
Panvita, ki ima pšenico posejano na 1200 hektarjih svojih površin, za toliko hektarjev pa ima sklenjenih pogodb še s kooperanti, je že opravila več kot tretjino žetve, prav tako od prejšnjega četrtka vršijo odkup. V svojih silosih imajo skladiščenih štiri tisoč ton pšenice, polovico svoje in polovico od kooperantov. Zadnjim za pridelek niso plačali, saj odkupne cene pšenice še vedno niso znane. »Ne vemo, kakšne ukrepe v smeri odkupa slovenske pšenice načrtuje vlada. Njeno potezo sicer pozdravljamo, želimo pa si, da bi imeli podrobnosti razjasnjene že včeraj in ne šele jutri,« pove Virag in doda, da bodo na Panviti zaradi zadostnih skladiščnih prostorov sprejeli vsak kilogram pridelka, ki bo na razpolago.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Letošnja odkupna cena pšenice bo precej višja kot lanska. »Na odkupne cene ne moremo vplivati, saj ne vemo, ali bo država prek zavoda za blagovne rezerve res vršila odkup pšenice, kakor je napovedala, ali bo pridelovalcem subvencionirala razliko do svetovne tržne cene ali pa bomo odkup vršili odkupovalci. Prav tako ne vemo, kje bo pridelek shranjen, če ga bo vlada res odkupila, saj ni dovolj skladišč,« se še sprašuje Virag.
Na tono 250 evrov stroškov
Pričakovanja pridelovalcev o odkupni ceni pšenice so visoka. Tončka Berden iz Turnišča je 30 let Panvitina kooperantka. Izračunala je, da imajo letos za okoli 250 evrov stroškov na tono pridelka. »Zato pričakujemo, da bo cena za krušno pšenico vsaj 400 evrov za tono. 300 evrov za tono pa bi radi dobili za krmno pšenico.« Tomaž Nemec iz Bukovnice 20 let sodeluje s Panvito. »Država bi morala odkupno ceno pšenice postaviti že dva tedna pred začetkom žetve, ne pa sedaj, ko je ta že v polnem teku. Spet je tako, da bi morali kmetje biti solidarni, čeprav so nam tudi v preteklosti zbijali ceno in se izgovarjali na borzo. Višje odkupne cene od konkurence bi bile edina stimulacija za kmeta in za polnjenje blagovnih rezerv,« je jasen Nemec. Borzna cena krušne pšenice je zdaj okoli 340 evrov za eno tono.
V Sloveniji je pšenica posejana na okoli 28 tisoč hektarjih, med 10 in 15 odstotki vse slovenske pšenice proizvede Panvita skupaj s kooperanti. Vso pšenico, ki jo pridelajo in odkupijo, zadnjih 10 let namenjajo samo slovenskemu trgu. »Če se ozremo na samooskrbo v Sloveniji, bi lahko skupno proizvedli med 140 in 150 tisoč ton pšenice, kar bi zadostovalo za pokritje med 80 in 90 odstotkov vseh potreb po njej. Ker pa vsa pšenica ni krušna, smo v tem delu le 60-odstotno samooskrbni. V Sloveniji nam bo tudi zaradi nastalih razmer v svetu kmalu primanjkovalo prvovrstne pšenice za kruh,« je pesimističen Branko Virag.
Čim prej do cene
V Splošni kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci skladiščijo več kot dva tisoč ton pšenice, a je še ne odkupujejo. Direktor Slavko Petovar je dejal, da je kakovost pšenice dobra, so pa pridelki nižji od povprečja. »Kmetje se še odločajo, komu bodo prodali in ali bodo polovico pšenice skladiščili ter tako poskušali doseči višjo ceno v poznejših terminih.« Petovar napoveduje, da bo odkupna cena krušne pšenice nižja od 400 evrov za tono, verjetno bo ta znašala okoli 350 evrov, kar bodo po njegovem lahko prenesli še mlinarji, da ne bo prišlo do še večje podražitve kruha.
V torek so se na ministrstvu za kmetijstvo sestali vsi deležniki, da bi se dogovorili o postopku odkupa, ki bi ga v imenu države izvedel zavod za blagovne rezerve. Sestanka na ministrstvu se je udeležil tudi kmetovalec Franc Küčan iz Tešanovec, vodja komisije za odkup in prodajo žit. Zadovoljen je, da ministrica Irena Šinko ni požrla besede, a se glede odkupne cene in logistične izvedbe še niso natančno dogovorili. »Če bo država povsem upoštevala želje kmetov, bodo spet mlinarji skočili v zrak.« Küčan je prepričan, da vse slovenske pšenice ne bo možno več odkupiti, saj je veliko pšenice že v zadrugah, ki jo prodajajo naprej mlinarjem, da ti obnovijo svoje zaloge.
Po njegovem so kmetje pripravljeni spustiti ponujeno ceno, a ne drastično. Za krušno pšenico bi tako bila cena lahko med 330 in 350 evrov. »Pomembno je, da se čim prej dogovorimo o ceni, da bodo zadruge in zbiratelji vedeli, ali iščejo partnerje pri mlinarjih ali pri državi. Logistika, kako državni odkup izvesti, pa je druga zadeva.«
Golob spodbudil špekulacije
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je pohvalno, da se poskuša država lotiti dogajanja na trgu, ampak opozarja, da ukrep odkupa slovenske pšenice vzbuja pomisleke. »Nimam občutka, da se je razmišljajo o ciljih, ampak zgolj o ukrepih, kar ni odraz domišljenega političnega interveniranja,« je kritičen Kuhar, ki poudarja, da ni povsem jasno, kaj želi država sploh doseči.
STAAleš Kuhar»Ali se z navedenim ukrepom naziva draginja in s tem skuša blažiti cenovne pritiske na splošno populacijo ali pa gre za socialni korektiv kmetijstvu.«
Kmetijski inštitut je kalkulativno ceno stroška pridelave pšenice za letošnje leto ocenil na 245 evrov za tono, predlagana odkupna cena v višini 400 evrov in več po toni je torej izredno visoka. Napoved slovenskega premierja Roberta Goloba, da bo država odkupila vso slovensko pšenico, tako po Kuharjevih besedah vzbuja špekulativno vedenje na trgu ob že tako visokih cenah za surovine. »Pomeni spremembo obnašanja tistih, ki pšenico imajo, in dodatno povišanje cen. Zelo nenavadno je, da nekdo, ki se je zelo dolgo in uspešno ukvarjal s prodajo surovin in tržnim delovanjem, poda tako pogumno izjavo.« Vsak ima zdaj namreč možnost, da pšenico zadržuje in čaka na oblikovanje cene, čeprav je trenutek za prodajo najboljši
