Hrvaški delavci lahko od 1. julija prosto vstopajo na slovenski trg dela. Državni zbor namreč ni podaljšal prehodnega obdobja in s tem omejitev za pretok delovne sile s sosednje države še za dve leti, kar je sicer marca letos sprejela vlada. Razlog je pomanjkanje delavcev, kar je postalo velika ovira za hitrejšo rast slovenskega gospodarstva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Sproščeno zaposlovanje hrvaških delavcev je pomembno tudi za pomurska podjetja, ki najbolj občutijo pomanjkanje delavcev določenih poklicev predvsem za delo v gradbeništvu in turizmu. S tem namreč odpadejo dolgotrajni postopki pridobivanja delovnih dovoljenj za delo tujcev. Samo lani je bilo 158 pomurskim delodajalcem izdanih 383 delovnih dovoljenj in 152 soglasij, ki jih Zavod za zaposlovanje izdaja upravnim enotam, ki izdajajo enotna dovoljenja za delo in bivanje, in večina teh je bila izdanih za hrvaške delavce.
Ob pozitivnih učinkih, ki naj bi jih imel odprt trg delovne sile s sosednjo Hrvaško za gospodarstvo, pa ni znano, kako bo vplival na stabilnost delovanja trga dela v prihodnje. Ključna vprašanja namreč so, ali ne bo delo v Sloveniji za hrvaške delavce samo odskočna deska za iskanje zaposlitvenih možnosti v Avstriji ali drugih zahodnih evropskih država, kamor že zdaj odhajajo v velikem številu, ali bodo res zapolnili samo prosta delovna mesta deficitarnih poklicev,in tudi, ali ne bodo zbijali konkurenčnosti domače delovne sile s pripravljenostjo delati v manj ugodnih delovnih pogojih in za nižjo plačo.