Višina sredstev za investicijo vodovodni sistem B v 1. faziObčina Znesek v evrih
Beltinci 3.268.375,48
Cankova 2.808.710,55
Gornji Petrovci 2.167.429,59
Grad 525.877,04
Hodoš 238.166,50
Kuzma 1.029.361,15
Murska Sobota 7.600.741,06
Moravske Toplice 6.520.018,37
Puconci 6.406.831,31
Rogašovci 2.695.877,37
Šalovci 1.766.533,38
Tišina 1.858.989,31
Za boljše razumevanje zgodbe se dotaknimo najprej prve faze in pridobljenih evropskih sredstev za prvo fazo gradnje. Še danes je nekaj nerazumevanja okrog prve faze gradnje celotnega pomurskega vodovoda s tremi podsistemi. Neposredne investitorice v vodovodna omrežja in drugo potrebno infrastrukturo (črpališča, vodohrani) so bile občine. Te so morale izbrati in določiti občino koordinatorico, ki je opravljala neke vrste tehnični servis v odnosu do države in EU. V primeru goričkega vodovoda je bila določena za občino koordinatorico najprej petrovska občina, pozneje pa je bila koordinacija prenesena na Občino Grad. Ob določitvi občine koordinatorice so se s podpisom pogodbe o sofinanciranju projekta občine še zavezale, da bodo imele skupnega upravljavca in enotno ceno. Skupnega upravljavca imajo, sedanja »enotna cena« pa je še vedno vprašljiva. Pustimo ta del zgodbe.
Začetki goričkega vodovoda
Med pripravami na drugo fazo je ključnega pomena, da predstavimo, kolikšen delež sredstev za investicijo vodovodni sistem B je dobila posamezna občina od desetih. Dobljena sredstva so izraz vrednosti naložbe v posamezni občini. Problem je namreč, da predvsem najodgovornejši v občinah skrivajo te podatke in ribarijo v kalnem. Zato med občani pogosto velja prepričanje, da je vsa sredstva v višini 39.936.911,13 evra dobila v svoj proračun Občina Grad. Ta je sredstva res dobila na svoj račun, vendar jih je bila dolžna razdeliti med posamezne občine, glede na dejansko opravljena dela v tej občini.
Iz razdelilnika je razvidno, da je najmanj sredstev dobila občina koordinatorica (Grad). To pa ne pomeni, da ni bila deležna sofinanciranja gradnje vodovodnega omrežja. Takratni župan Daniel Kalamar je uspel pridobiti kohezijska sredstva za gradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja pred »aktivnim začetkom« projekta Pomurski vodovod (šlo je za tri projekte). Zato je bila občina upravičena do sorazmernega deleža za gradnjo transportnega in primarnega voda in vodnih virov. Ta dejstva je treba upoštevati in jih priznati, ne vzvišeno manipulirati s tem, da je imela občina z vodovodom samo škodo. S tem denarjem so bila plačana investicijska dela. Se je pa občinam iz tega naslova povečala vrednost premoženja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Druga faza
To, kar se očita politiki na državni ravni, da centralizira upravljanje in denar, se je zgodilo in se dogaja na lokalni ravni. Razlika je morda v tem, da se na lokalni ravni to naredi pod pretvezo »skrbi za občane«. Dokončanje goričkega vodovoda je prioritetni razvojni projekt v podpisanem dogovoru o razvoju regij. Podpisani dogovor naj bi zagotavljal 23,3 milijona evrov kohezijskih sredstev. Vendar ta denar ni zagotovljen sam po sebi. Izvesti je treba nekatere aktivnosti in pripraviti dokumentacijo za gradnjo. Protokol je približno enak, kot je bil za prvo fazo. Razlika je morda ta, da ob izpolnitvi vseh pogojev za pridobitev sredstev ta niso bila vprašljiva. Zdaj pa se kljub podpisu lahko zgodi, da druga faza ostane brez denarja, če bodo projekt vodovoda prehiteli drugi projekti vzhodne kohezijske regije. Če upoštevamo informacije soboške razvojne agencije, je projekt zelo vprašljiv. Na nedavni seji sveta pomurske razvojne regije so bili predstavljeni zgolj časovni roki, o vsebinskih pripravah pa ni bilo niti besede. Na srečo se je priprave projekta in dogovarjanja z okoljskim ministrstvom lotilo vodstvo javnega podjetja Vodovod sistema B – skupaj z Občino Rogašovci, ki je koordinatorica projekta. Na osnovi izdanih gradbenih dovoljenj so začeli usklajevati tehnično dokumentacijo in popis del. Pripravljen je tudi nosilni dokument – sporazum o določitvi občine koordinatorice. Osem občin od desetih je sporazum že podpisalo ali so tik pred podpisom. Toda to ni dovolj. Pogoj za pridobitev sredstev je namreč sodelovanje vseh občin, ki so sodelovale v prvi fazi. Problematični sta Občina Beltinci in nekdanja občina koordinatorica Grad. Argument obeh občin je, da druge faze ne potrebujeta, zato v njej ne nameravata sodelovati. Gre milo rečeno za demagogijo in norčevanje iz občanov, ne iz vodstev drugih občin, kot si to predstavljajo v Beltincih in pri Gradu.
Kako bodo sredstva porabljena
Za razjasnitev dejanskega stanja si oglejmo načrtovano porabo sredstev za drugo fazo gradnje vodovoda. Delitev je narejena na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj. Pred prvo fazo gradnje so bila pridobljena vsa gradbena dovoljenja za celotno investicijo. Delitev oziroma določitev prioritet v prvi fazi so občine dosegle s skupnim dogovorom. Res je sicer, da je Občina Rogašovci v prvi fazi »izvisela«, to pa zato, ker do roka za oddajo vloge ni imela pravnomočnih gradbenih dovoljenj. Argumenta beltinske in graške občine ne vzdržita, saj je Občina Grad upravičena do dobrih 100 tisoč evrov več kot v prejšnji fazi.
Kakovost pitne vode
Zdaj pa se vrnimo k »našim občanom«. Na oskrbo s pitno vodo se je ves čas srečevanj in usklajevanj županov in županje gledalo skozi prizmo denarja in delitve denarja – predvsem pri zaračunavanju omrežnine. Očitno se zgodba ponavlja pri sedanjem usklajevanju. Trenutno pitna voda iz pip sistema B dosega predpisane standarde. Kljub temu pa je med porabniki – občani – zaznati nezadovoljstvo zaradi kemične priprave vode. Porabniki so nezadovoljni, ker zaznavajo prisotnost klora kot »razkužila« pitne vode. Vsi sodobni vodovodni sistemi, ki zagotavljajo pitno vodo iz pipe, so opustili kemično pripravo pitne vode in prešli na biološko. Eden od ključnih delov druge faze projekta sistema B je gradnja tehnološke infrastrukture za biološko pripravo pitne vode. Pogosto smo že v prvi fazi slišali (predvsem od predstavnikov Beltinec in Murske Sobote), da so imeli po meritvah zdravo vodo. Ta je zdrava tudi v novem sistemu, vendar so to prej in zdaj zagotavljali na kemični način. Poleg gradnje vodovoda v naseljih, ki so še brez vode, in obnove zastarelih omrežij je pridobitev sredstev za drugo fazo gradnje pomembna zaradi zagotovitve neoporečne tehnologije za pripravo vode.Vrednosti investicije v 2. faziObčina Znesek v evrih
Beltinci 1.809.011,09
Cankova 1.177.873,39
Grad 616.253,59
Hodoš 245.669,17
Kuzma 866.739,10
Moravske Toplice 6.724.217,55
Murska Sobota 8.351.873,47
Puconci 2.178.473,84
Rogašovci 5.030.818,60
Šalovci 1.046.586,24
Tišina 4.242.493,10
Za primerjavo bom navedel primer rižanskega vodovoda, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje priobalna Primorska z zaledjem. Kljub poroznosti kraških tal in veliki izpostavljenosti podtalnice zunanjim vplivom so v tem črpališču uvedli biološko pripravo vode že sredi osemdesetih let. Politika v Beltincih pa pozablja tudi to, je ta del Prekmurja še vedno izpostavljen intenzivnemu kmetovanju in s tem tveganjem pri zagotavljanju zdrave pitne vode, predvsem v Hraščicah. Kmetijstvo je danes sicer močno omejeno pri uporabi posameznih zaščitnih sredstev, toda zdaj je že vse bolj prevladujoče mnenje stroke, da niso problem posamezna sredstva, ampak mešanica različnih, čeprav omejenih količin sredstev, ko so ta na rastlini oziroma v prsti. Skratka, pitno vodo je treba začeti dojemati v tem kontekstu in ne skozi fundamentalno liberalno logiko, koliko evrov bo posamezna občina dobila. Od teh evrov občan posamezne občine ne bo imel nobene koristi, če mu bo iz pipe še naprej tekla kemično pripravljena voda in če ne bo imel zagotovljene zaščite pred neugodnimi vplivi iz okolja na podtalnico – pitne vode namreč ne ogroža samo kmetijstvo. Prekmurje je najbolj izpostavljeno vremenskim spremembam v Sloveniji. Ima največje izhlapevanje, najvišji dvig povprečne temperature in tudi vremenski ekstremi, kot so toča in vročinski šoki, so najpogostejši. Vse to zahteva razmislek in končno tudi vzpostavitev sistema, ki bo občanom zagotavljal ne samo zdravo vodo, ampak tudi dovolj pitne vode.
