»V poletnem času imamo običajno večje težave z zagotavljanjem zadostne količine krvi kot čez leto. Zaenkrat še ni kakšnega hudega pomanjkanja, vendar želimo pravočasno zagotoviti in obnoviti potrebne zaloge, da se ne bi približali kritični meji,« nam je povedala Bojana Bizjak, namestnica predstojnice Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Operacij je v tem času resda manj, je pa zato več nesreč in poškodb, za katere pa lahko prav tako potrebujemo večje količine krvi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Katerih skupin je najmanj
Najbolj jim primanjkuje krvne skupine tipa A+, 0+, A- in 0-, zato tudi preko SMS sporočil in Rdečega križa obveščamo krvodajalce s temi krvnimi skupinami, če se lahko odzovejo vabilu. V poletnih časih je tudi zaradi poletnih počitnic manj krvodajalcev, ki bi se sami spomnili in dali kri, zato jih je potrebno včasih malo bolj spodbuditi, še pravijo na transfuzijskem centru.
Zaloge krvi so odvisne od števila krvodajalcev določene krvne skupine in tudi porabe krvi, ki je nepredvidljiva. Problema pa ne predstavlja samo pomanjkanje krvi, temveč tudi kopičenje zalog, saj imajo komponente krvi tudi določeni rok tajanja, pa pravijo v transfuzijski službi na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, kjer vodijo tudi evidenco zalog krvi po krvnih skupinah, te informacije pa so tudi javno dostopne.
Krvodajalcev približno 65 tisoč
V Sloveniji ima največ ljudi krvno skupino A, okoli 40 odstotkov, in krvno skupino 0 okoli 38 odstotkov, krvno skupino B ima 15 odstotkov ljudi, krvno skupino AB pa sedem odstotkov. Pri tem je Rh pozitivnih okoli 82 odstotkov, negativnih pa le okoli 18 odstotkov. Največje težave pa imajo običajno pri zagotavljanju krvi krvnih skupin, ki so Rh negativne, je še povedala Bizjakova.Sicer pa je Slovenija v Evropi na šestem mestu po številu krvodajalcev na prebivalca in ti zagotavljajo vse potrebe po oskrbi s krvjo. Krvodajalske akcije se izvajajo načrtno in zato imamo dokaj visoke zaloge krvi, v primerih, če pride do hudih nesreč in večjih potreb po krvi ali določeni krvni skupini, pa se krvodajalce tudi vpokliče. V slovenskem prostoru letno beležijo 105 tisoč sprejemov krvi, nekateri krvodajalci pa dajo kri večkrat letno, tako da je posameznikov krvodajalcev okoli 65 tisoč. Moški lahko dajo kri vsake štiri mesece, ženske pa na tri mesece.
