Pred kratkim smo zaznamovali svetovni dan učiteljev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v minulem šolskem letu v vrtcih 97,3 odstotka zaposlenih žensk, moških je samo 2,7 odstotka. Kako je bilo med vašim študijem, ste bili med izjemami?
»Za poklice na področju vzgoje in izobraževanja se res odloča več žensk kot moških. To je eden od poklicev, kjer prevladujejo ženske, podobno kot recimo v zdravstvu. Po drugi strani pa opažam, da se tudi ženske odločajo za tipično moške poklice, in menim, da se tehtnica začne premikati oziroma iskati ravnovesje. Če se navežem na svoj študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru, od okrog sto študentov smo bili le trije fantje.«
Kaj vam osebno pomeni delo z otroki?
»Na to sem vedno gledal tako, da vzgajam otroka za življenje. Daješ mu nekaj, kar ga bo zaznamovalo vse življenje, zato mu skušaš ponuditi čim več. Otroci v tem obdobju tudi vsrkajo največ znanja, tako da je to lepo poslanstvo in lep poklic.«
Preden ste postali ravnatelj, ste 14 let opravljali delo vzgojitelja. Kako se je to področje skozi leta spreminjalo?
»Po 14 letih sem iskal nove izzive in kandidatura za ravnatelja je to bila. Glede na to, da sem delal na vseh ravneh, od pripravnika, pomočnika do vzgojitelja, sem spoznal strukturo organizacije, kar mi je trenutno v veliko pomoč. V skladu z evolucijo se tudi področje vzgoje in izobraževanja spreminja. Vsaka sprememba prinaša neke novosti, nekatere so bolj pozitivne, druge nekoliko manj. Čas gre naprej, z njim pa tudi vzgoja in prav je tako.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ob krožišču na Lendavski ulici nastaja še en objekt. Za kaj gre?
Pred dvema letoma je na območju krožišča v Lendavski ulici, kjer v prometnih konicah rado prihaja do zastojev, zrasla stavba družbe Novomat, tako imenovani Avto steklo center, sedaj pa na nasprotni strani ceste nastaja še en poslovni objekt.
Katere spremembe torej ocenjujete kot bolj in katere kot manj pozitivne?
»Če gledam z vidika mojega otroštva, je več poudarka na individualnem dojemanju otroka. Spomnim se, ko sem sam šel skozi izobraževanje, je bilo v ospredju frontalno učenje, poudarek je bil na skupini, trenutno pa se na otroka gleda kot na posameznika in v skladu s tem se tudi pripravijo letni delovni načrti oziroma individualni načrti za delo z otroki. Tako imajo večjo možnost, da izrazijo svoj jaz.«
Spreminjajo se tudi modeli vzgoje. Katere zagovarjate vi?
»Tako je, v zadnjem času se pojavlja več modelov oziroma profilov vzgoje. Sam pravim, da posamezen model ni nujno slab ali dober. Naša naloga je, da poiščemo zdravo sredino in ponudimo otrokom čim več, kar se iz vseh teh modelov da izčrpati pozitivnega. Vsekakor pa je treba gledati na dobrobit otroka, kaj bo največ doprineslo njegovi osebnostni rasti.«
Vrtec je prvo okolje, v katerem se najmlajši srečujejo z vrstniki. Pomembno vpliva tudi na njegovo nadaljnjo socializacijo.
»Trenutno je tako, da starši vpisujejo že enoletnike. Starostna doba za upokojevanje se dviguje, ni več mladih babic, ki bi otroke doma čuvale, otroci pa bi se v vrtec vključevali šele pred vstopom v šolo. Tako da je vrtec zelo dober za otrokovo socializacijo. Ne nazadnje vsi vemo, da največ prinaša druženje z vrstniki in je za otroke dobro, da si sami nabirajo izkušnje. Tako prihaja tudi do konfliktov, ki jih skušajo sami rešiti, s tem pa dozorevajo.«
V zadnjem obdobju je tudi veliko govora o tem, da se starši preveč vtikajo v delo v vrtcih, šolah. Kako se spoprijemate s tem?
»Do tega prihaja v vsaki instituciji, tudi naša ni izjema. Vpisanih imamo povprečno okrog 700 otrok, to pomeni 1400 staršev in čudno bi bilo, če pri tem številu ne bi prihajalo do konfliktov. V teh primerih se skušamo s starši pogovoriti in najti skupno rešitev in po navadi nam to tudi uspe.«
Katere lastnosti po vašem mnenju potrebuje vzgojitelj za uspešno opravljanje dela in ali menite, da je poklic v družbi dovolj cenjen?
»V prvi vrsti moraš biti pošten do samega sebe. Če si, potem si lahko tudi do otrok. Imeti moraš tudi empatijo, da se znaš vživeti v počutje drugega. Delati moraš z navdihom, saj to ni samo poklic, ampak je poslanstvo. Glede cenjenosti poklica pa menim, da je trenutno tista prava mera, kot naj bi bila. Govorim seveda o opravljenem delu in o plačilu za to.«
Prej smo že govorili o spremembah. Kako pa je z digitalnimi tehnologijami v vrtcu?
»Tudi mi jih uvajamo. V letošnjem letu smo uvedli e-asistenta za vrtce, prešli smo na digitalno izpolnjevanje dnevnikov, kar ima tudi svoje prednosti. S pomočjo elektronskih medijev lahko hitro in učinkovito obveščamo starše. Informacijsko-komunikacijske vsebine pa ponujamo tudi otrokom. Vsaka enota je opremljena z računalniki, projektorjem, tako da tudi otroci spoznavajo sodobno tehnologijo.«
Je to pomembno že v vrtcu ali je vseeno nekoliko prezgodaj?
»Je pomembno, ker brez digitalnega sveta trenutno več ne znamo ali pa ne moremo funkcionirati. Če pogledamo primer, vsi imamo prenosni telefon in ne predstavljam si več, da ga ne bi bilo. Tudi zato je pomembno, da se otroci s tem srečujejo in to spoznavajo. Je pa res, da po drugi strani tehnologija prinaša tudi nekatere slabosti, ki pa jih vsi poznamo.«
Katere projekte in aktivnosti izvajate v Vrtcu Murska Sobota?
»V letnem delovnem načrtu imamo opredeljeno vzgojno delo, ki je v skladu z nacionalnim kurikulumom. Na ravni vrtca kot zavoda imamo tudi različne projekte, kot so slovenski tradicionalni zajtrk, gibalno-športni program Mali sonček, v letošnjem letu izvajamo tudi projekt 365 dni telovadimo vsi in druge. Potem so še projekti, za katere se lahko odločijo posamezne enote ali celo oddelki. Izvajamo med drugim nogometni vrtec v sodelovanju z Nogometno šolo Mura, knjižnico igrač, nacionalni program Neon - varnost brez nasilja ipd. Imamo pa tudi dva oddelka s prilagojenim programom, kjer se izvaja specialna olimpijada. Potem so še nadstandardni programi, tako vsako leto marca ali aprila organiziramo plavalni tečaj za otroke, ki so pred vstopom v šolo, organiziramo letovanja, enodnevne izlete.«
Od takrat, ko ste prevzeli funkcijo ravnatelja, je minilo že slabo leto. So se vaša pričakovanja izpolnila?
»Moram povedati, da so vtisi v skladu s pričakovanji. Ko sem se odločil, da se bom prijavil na razpis za ravnatelja, sem vedel, da to delo prinaša odgovornost, in od nje ne bežim. Seveda je delo tudi naporno, ampak hkrati lepo.«
Vsi potrebujemo tudi oddih in odmik od službe. Kako to najraje storite vi?
»V zadnjem obdobju se od službe odklopim bolj težko. Sem se pa v preteklih letih ukvarjal z nogometom, vendar sem zaradi poškodbe to opustil. Sedaj se rad sprostim s kolesarjenjem ali bivanjem v naravi.«