“Kot predsednik Republike Slovenije sem dolžan opaziti in opozoriti, da so v zadnjih letih sovražni govor, nestrpnost, celo hujskanje k nasilju postali vse preveč normalen del našega življenja. To je nezaslišano. Vsi mi - zlasti tisti, ki imamo javno besedo - se moramo vzdržati vsake besede in vsakega ravnanja, ki bi ga kdo lahko razumel kot žaljivo, kot sovražno ali celo kot hujskanje k nasilju,” je v izjavi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta dejal predsednik republike. Opozoril je na našo skupno moralno in človeško dolžnost, da se trudimo ohranjati strpnost, sožitje in svobodomiselnost, ko lahko vsakdo izrazi svoje stališče tako, da ohrani dostojanstvo sočloveka. Dejal je, da mora biti to tudi politična zavezanost tistih, ki sodelujejo v javnem življenju. “Vse spore med nami, z našimi sosedi in v vsej mednarodni skupnosti moramo reševati na miren način. Le tako lahko našim otrokom in njih otrokom zagotovimo mirno in varno prihodnost,” je poudaril predsednik Pahor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Spomnil je na besede, ki jih je izrekel preživeli taboriščnik, poljski Jud Marian Turski, ko je govoril na slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz-Birkenau, da obstaja tudi enajsta božja zapoved, ‘ne bodi ravnodušen’. “Veliko dogodkov in procesov je bilo, ki so vodili v moralno dno 20. stoletja. Začelo se je z drobnimi nestrpnostmi in končalo s tem, da je bilo pobijanje Judov v Auschwitzu in drugod šteto kot normalno dejanje,” je povedal predsednik republike in poudaril, da do tega nihče ne sme biti ravnodušen.
Pred natanko letom, 27. januarja 2020, se je predsednik Pahor udeležil komemoracije ob 75. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz-Birkenau. Tako kot ob 70. obletnici je tudi lani v uradno delegacijo Republike Slovenije povabil nekatere preživele interniranke taborišč smrti iz Slovenije, letos pa jim je napisal posebno pismo.
“Ko sem stal tam skupaj z vami, so me prevzela močna čustva, a tudi poseben ponos: zaradi vas, ki ste preživele največje grozote človeštva in imate v sebi moč, da svetu o tem pripovedujete, sem se tudi sam čutil močnejši,” je zapisal predsednik republike. Ob koncu današnje izjave jim je zaželel trdnega zdravja in jih prosil, da po še naprej svojih najboljših močeh sporočajo, da lahko s primernim ravnanjem in dostojanstvom naše otroke obvarujemo pred tem, da bi se te grozote ponovile.
Danes sta izjavi podala tudi Janez Magyar, župan Občine Lendava, in Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Žrtvam holokavsta sta se s položitvijo venca poklonila tudi častni konzul Roman Lisac v imenu Države Izrael ter župan Magyar.
V Sloveniji je bila v času druge svetovne vojne judovska skupnost najštevilčnejša prav na območju Lendave in Murske Sobote, vendar je zaradi holokavsta takorekoč izginila. Pokopališče v Dolgi vasi pri Lendavi je največje judovsko pokopališče v Sloveniji, ki je ostalo neokrnjeno. Ta edinstven spomenik judovski kulturi na tem območju je danes spomeniško zaščiten.
