Priča smo nekajletnemu pozitivnemu borznemu trendu v Sloveniji, še bolj pa v tujini. Pri nas tečaje dvigujejo ali jih vzdržujejo relativno visoke dividende ob dobrem poslovanju glavnih borznih podjetij, v tujini pa prav tako ugodne makroekonomske razmere in dobro poslovanje podjetij. Kako dolgo še lahko pričakujemo rastoči borzni trend in ali so lahko trgovinske vojne (ZDA, Kitajska, Evropa) ter nestabilne politične razmere in pa napoved gospodarskega ohlajanja tiste, ki lahko v kratkem svetovne in Ljubljansko borzo zamajejo navzdol? Kakšne so napovedi za Ljubljansko borzo za letos in v prihodnjih letih, kateri trgi bodo v svetu najbolj perspektivni, kateri naložbeni razredi (surovine, delnice, obveznice, plemenite kovine, nepremičnine ali kaj drugega)?
Čeprav v tem trenutku ne pričakujemo, da bi centralne banke delale dodatne korake pri zategovanju monetarne politike, pa način izvajanja nekaterih spodbud v prihodnje avtomatično vodi v zmanjševanje likvidnosti na finančnih trgih, celotno globalno gospodarstvo pa s tem lahko postane manj odporno proti potencialnemu ohlajanju, ki ga dodatno lahko pospeši trgovinska vojna. Pri tem si tudi na podlagi izkušenj preteklih let ne smemo zatiskati oči in upati, da bo Slovenija izolirana pred morebitnim negativnim vplivom. Vlagatelji se tako morajo zavedati nekaterih tveganj. Že same po sebi so delnice neprimerljivo bolj tvegane od bančnega depozita, tudi dividendna donosnost, še posebej v primeru bolj ciklično naravnanih podjetij, pa lahko v prihodnje razočara vlagatelje, je še prepričan Šimnic.
Posrednemu učinku, padcu potrošniškega sentimenta, ne bi ušla niti vsa druga podjetja. Slovenija tako nikakor ne bo izolirana pred prihodnjimi razmerami, ki so trenutno precej negotove," meni sogovornik.
Zaradi omenjene negotovosti in nihanja med optimizmom in pesimizmom, ki smo mu bili priča od začetka leta 2018, je tako v tem trenutku najbolj primerna ustrezna diverzifikacija in mogoče nekoliko manj tvegana naravnanost portfelja. Zaradi različnih razlogov in potencialnih scenarijev za praktično vsak naložbeni razred lahko najdemo argumente, vendar dokler bodo škarje in platno predvsem v rokah politikov, je zelo težko izbrati zmagovalnega konja za naslednjih nekaj let, sklene Matej Šimnic.
Centralne banke spodbudile večino trgov
Matej Šimnic, v BKS banki vodja analiz, odgovarja: "Rast finančnih trgov je bila v zadnjih letih posredno in neposredno posledica monetarne politike centralnih bank. Ponekod so se spodbude sicer res izkazale za neuspešne, saj precej evropskih držav težijo strukturni problemi in tudi okrevanje verjetno ni tako, kot je pričakovala ECB, vendar pa so po drugi strani učinki na večini trgov ugodni. Predvsem za Slovenijo lahko rečemo, da je bil učinek nizkih obrestnih mer precej neposreden, saj veliko vlagateljev delnice vidi kot alternativo depozitu, na katerih obrestne mere težko konkurirajo s trenutno dividendno donosnostjo največjih slovenskih podjetij."Čeprav v tem trenutku ne pričakujemo, da bi centralne banke delale dodatne korake pri zategovanju monetarne politike, pa način izvajanja nekaterih spodbud v prihodnje avtomatično vodi v zmanjševanje likvidnosti na finančnih trgih, celotno globalno gospodarstvo pa s tem lahko postane manj odporno proti potencialnemu ohlajanju, ki ga dodatno lahko pospeši trgovinska vojna. Pri tem si tudi na podlagi izkušenj preteklih let ne smemo zatiskati oči in upati, da bo Slovenija izolirana pred morebitnim negativnim vplivom. Vlagatelji se tako morajo zavedati nekaterih tveganj. Že same po sebi so delnice neprimerljivo bolj tvegane od bančnega depozita, tudi dividendna donosnost, še posebej v primeru bolj ciklično naravnanih podjetij, pa lahko v prihodnje razočara vlagatelje, je še prepričan Šimnic.
Nehvaležne in nepredvidljive napovedi
"Podobno kot v primeru globalnih trgov je tudi za slovenske trge težko napovedati prihodnje trende. Dejstvo je, da se spodbude centralnih bank umirjajo, sentiment na finančnih trgih pa bo, tako kot vidimo že zadnjih nekaj let, pod močnim vplivom geopolitičnih tveganj. Slednja so še nekoliko bolj nevarna v okolju, ko nekateri makroekonomski kazalniki že kažejo na rast verjetnosti recesije. Čeprav je bila volatilnost Ljubljanske borze nižja od nekaterih razvitih trgov, pa splošen trend vrednosti sledi evropskim kapitalskim trgom. Glede na izvozno naravnanost našega gospodarstva je to povsem razumljivo. Globalne gospodarske razmere se bodo v primeru manjših podjetij čutile bolj posredno preko bančnega sistema (NLB), kar nekaj borznih družb pa je bolj neposredno izpostavljenih mednarodni trgovini (Luka Koper), gradbenemu sektorju (Cinkarna Celje), ceni nafte oziroma razmeram na trgih v razvoju (Krka) ipd.Posrednemu učinku, padcu potrošniškega sentimenta, ne bi ušla niti vsa druga podjetja. Slovenija tako nikakor ne bo izolirana pred prihodnjimi razmerami, ki so trenutno precej negotove," meni sogovornik.
Zaradi omenjene negotovosti in nihanja med optimizmom in pesimizmom, ki smo mu bili priča od začetka leta 2018, je tako v tem trenutku najbolj primerna ustrezna diverzifikacija in mogoče nekoliko manj tvegana naravnanost portfelja. Zaradi različnih razlogov in potencialnih scenarijev za praktično vsak naložbeni razred lahko najdemo argumente, vendar dokler bodo škarje in platno predvsem v rokah politikov, je zelo težko izbrati zmagovalnega konja za naslednjih nekaj let, sklene Matej Šimnic.
