Ob današnjem dnevu reformacije so po vseh evangeličanskih cerkvah potekala bogoslužja. Božja služba, ki so jo neposredno prenašali tudi na Televiziji Slovenija, je bila v Puconcih, kjer tamkajšnja evangeličanska cerkvena občina letos zaznamuje 240 let, prav tako mineva 300 let od rojstva Štefana Küzmiča, ki je Novo zavezo prevedel v prekmurščino.
Bogoslužje v evangeličanski cerkvi v Puconcih, ki se je začelo s pesmijo najmlajših pod mentorstvom Mirana Čarnija iz Zasebne glasbene šole Virtuoz, je vodila duhovnica Katja Ajdnik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S TRIBUNE) Kako močna je Mura?
Nogomet niso samo zmage. So tudi neuspehi, so tudi boleči padci.
"To leto se v naši evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi spominjamo več dogodkov, med drugim tudi 506 let od začetka reformacije, ki je potekala stoletja. Križ je beseda, ki jo piše to dogajanje. Križ Jezusa Kristusa, ki je prinesel nekaj novega svetu, še najbolj zakotnim in pozabljenim krajem. Prinesel je mir srca vsem potlačenim, ljubezen od boga vsem pozabljenim, in meč božje besede, da osvobodi človeka in ga postavi na pot ustvarjalnosti, življenja, za človek, za sočloveka, za cerkev, za družbo," je uvodoma dejala v pridigi.
Nadalje se je spraševala, kako naprej in stran od sebičnosti, ki nikoli ne vidi sočloveka, kaj šele skupnosti in drugačnih ljudi. "Po otroško lahko rečemo, da brez truda ni ničesar, tudi mi ljudje se moramo vedno znova truditi, tudi takrat, ko nam je nekaj že podarjeno. Vsak dan je nov dan, čeprav je vsakdan tudi nelahek. Vsak dan je podarjen za odgovorno delovanje vsakega in za vsakega, navkljub vsem skrbem, obveznostim, težavam, pomanjkanju časa, vsemu, kar se dogaja okrog, vsi smo v primežu istega."
V pridigi se je Ajdnikova spomnila prednikov, ki so vztrajali. "Vse v življenju, kar je bilo kakor koli vredno, resnično in je obrodilo sadove, je bilo povezano s križem. Križ ni le slikica, ki jo vemo narisati ali si ga kot nakit obesiti okrog vratu. Križ je Kristusova pot, saj bo boj za dobro v našem vsakdanu in vero potekal v takšnih okoliščinah. Zgodovina tudi pri nas pričuje o tem, kako so preprosti kmetje in njim podobni ostali zvesti reformaciji v vseh razmerah. Tudi danes se prepričujemo, da je najlažje ne vztrajati in takoj kloniti, da je najlažje morda gledati le nase in pozabljati na skupnost, da je najlažje ne opozarjati na krivice in zlo in gledati mimo, morda je najlažje ne poznati meje od boga in jih risati po svoje, morda je najlažje prilagajati se temu svetu, večini, ker je lažje, in morda ne tudi misliti s svojo glavo, čutiti s svojim srcem, morda je včasih, tudi danes, najlažje sežigati knjige, sveto pismo na različne načine in preganjati razmišljujoče ljudi, morda je res najlažje biti sebičen in ne nesebičen, kaj šele tu in tam altruist. Najlažje je morda zahtevati zase od drugih in ne vračati, najlažje je morda računati na kakršen koli odpustek, blaženje krivd, zamud preko denarja, daril in ne razmišljati o sebi globoko skozi luč božje besede. Res je najlažje živeti brez križa in biti kristjan brez križa, a to potem sčasoma ni več krščanstvo. Kakor je človek skozi čase pričakoval in terjal od vodilnih že v času reformacije stebre pravičnosti za vse, svobode, miru, pa jih ni dobil, tako je danes, ko se oziramo nasploh na okrog in po svetu. Trpeče in preprosto ljudstvo je trpelo skozi čas in vedno je bilo gonilna sila reformacije in vseh sprememb na boljše," je še povedala. Dodala je, da si je bog izbral preproste ljudi, da mu prisluhnejo, kajti to je obljuba, ki postaja božja moč v vseh. Ta je bila tudi v prednikih, da so vztrajali in tako je križ postal moč.
"Čas reformacije je bil pravilen, ni se oziral na človeka in na to, kdo je, ampak na to, kaj je prav in nujno, za vsakega človeka. To je velika razlika, tako je reformacija ostala na temeljih svetega pisma. Reformacija se je ozirala na to, kar je bilo potrebno v tistem času in tudi danes nas sprašuje, odgovor pa je samo eden oziroma tisti prvi, to je sveto pismo. Tudi v modernem času je tako, kot je marsikaj bilo nekoč," je še sklenila duhovnica in vse zbranim zaželela polno božje besede in njene modrosti ter mnogo vsakršnega blagoslova v prihodnosti novih dni, čas, ki je dragocen, pa naj je napolnjen s pravim bogastvom, ki je v človeku in med ljudmi.
Po pridigi in prošnjah sta škof evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi Leon Novak in inšpektor Bojan Prosič podelila plaketo Štefana Küzmiča za zasluge pri napredku cerkvenega delovanja, življenja in materialnega poslovanja cerkve. Prejel jo je Ludvik Novak iz Bodonec, dolgoletni župan Občine Puconci, ki že več kot tri desetletja skrbi za dobro ime cerkve, za temeljne vrednote svetega pisma, za materialno in duhovno podporo tako domači kot puconski evangeličanski cerkveni občini kot celotni evangeličanski cerkvi v Sloveniji. "Držali ste se tega, da ni ne tega ne onega, ampak da je samo človek, da smo skupnost, družba, za katere napredek je treba skrbeti. Vaš doprinos za delovanje bo ostal trajen. Nam je lahko za vzor, vam pa v ponos in čast," je še dodal Prosič.
