Letošnje leto je bilo za kmetijstvo, predvsem kar se tiče vremenskih razmer, zelo neugodno. Kako so razne vremenske neprilike vplivale na delovanje Skupine Panvita?
»Podnebne spremembe, ki se trenutno odvijajo, niso od včeraj in so praktično že stalnica v kmetijstvu. Pred njimi si ne moremo zatiskati oči, saj manjše ne bodo, kvečjemu se bodo pojavljale v večjih razsežnostih, pa tudi pogostejše bodo. Skupina Panvita se že več kot deset let sooča z vprašanjem podnebnih sprememb in se jim skuša prilagajati na več načinov. V začetku z izborom kolobarja, potem z izborom rastlin znotraj kolobarja in z načinom pridelave. Če delaš z rastlino kot z otrokom, ta lažje prenaša vse te strese, torej sušo, preveč vode, točo. Tega se v naši skupini zavedamo in to upoštevamo v svojih letnih načrtih, ki si jih zastavimo, potem pa se na dano situacijo prilagajamo iz kvartala v kvartal ali iz sezone v sezono.«
Ključen dejavnik pri prilagajanju na podnebne spremembe je tudi namakanje.
»Absolutno. Poleg že naštetega je eden izmed ukrepov namakanje, ki bo nujno za naš ravenski del, kajti tu imamo večji delež peščenih tal, kjer se vlaga ne zadržuje dovolj dolgo. Tudi zato dajemo poudarek temu, da v tla vnašamo veliko organske mase, saj ta zadržuje vlago. Od leta 2015 imamo zgrajenih 800 hektarjev namakalnih sistemov, s čimer smo naredili preboj in videli, da se je investicija obrestovala. Res je šlo za mukotrpen postopek, saj smo dokumentacijo za to urejali osem let. Trenutno imamo v načrtu še dva namakalna sistema v Tešanovcih in Tropovcih, enega za 300 hektarjev, drugega za 100 hektarjev. Za oba imamo že pridobljeno vodno dovoljenje. V Tropovcih so stvari tako daleč, da bomo v nekaj mesecih pridobili odločbo o namakanju, za sistem v Tešanovcih pa bo potrebna presoja vplivov na okolje.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Čas se je iztekel: Racman predlaga stečaj JP Prlekija
Artur Racman, direktor Javnega podjetja Prlekija, je minuli petek na murskosoboško okrožno sodišče podal predlog za začetek stečajnega postopka nad javnim podjetjem.
Pri prilagajanju na podnebne spremembe ima velik vpliv tudi digitalizacija v kmetijstvu. Vse več se govori o uporabi dronov, satelitov, daljinskega zaznavanja v kmetijstvu. Koliko pozornosti namenja Panvita preciznemu kmetijstvu?
»Na vseh večjih traktorjih imamo nameščena GPS-orodja, da lahko nemoteno delamo tudi ponoči. Digitalizacija pomeni lažje delo za traktoriste, pomeni tudi prihranek tako pri gnojilih kot pri gorivu, ne izpuščajo se vrste. Prihranek je tudi pri semenu, saj je setev bolj precizna, ravno tako škropljenje, največja prednost pa je pri gnojenju, ki je danes izredno drago. Z digitalnimi napravami imamo stroškovno komponento pod nadzorom, po drugi strani pa ohranjamo osnovni resurs, torej kmetijsko zemljišče, v čim boljšem stanju za naslednje generacije.«
Kmetijsko ministrstvo je v shemo Izbrana kakovost letos uvrstilo tudi sektor žit, kar je verjetno dobro.
»To je eden izmed uspehov v rastlinski proizvodnji, bo pa treba vključiti pravilo o obvezni zamenjavi semena vsako leto in o tem, da morajo biti semena pridelana v Sloveniji. Pri nas imamo namreč možnost proizvesti toliko semena, kot ga za proizvodnjo žit potrebujemo. Tu pogrešam malo bolj precizno ureditev. Če bodo vsi ti pogoji izpolnjeni, bo Izbrana kakovost slovenskih žit potrošniku ponudila večjo varnost, ki si jo želi in si jo tudi zasluži.«
Lahko to na kakršen koli način pripomore k uravnoteženju odkupnih cen žit? Letos so bile te zelo nizke v primerjavi z lanskimi.
»Razmere so bile takšne, kot so bile. Pričakovane so bile celo pomlad, saj vemo, kaj se je dogajalo z vdorom žit iz vzhodne Evrope. Jasno je, da bo dolgoročno ta povezava med proizvajalcem in potrošnikom oziroma med deležniki v tej verigi, torej od proizvajalcev, kmeta, prevzemnika in peka, morala biti še bolj transparentna in jasna, tudi sledljivost bo morala biti zagotovljena, da se bo potrošnik počutil varnega ob nakupu slovenskega kruha ali moke.«
V Skupini Panvita ste letos odkupili okrog 20 tisoč ton žita. Ste svojim kooperantom že vse poplačali?
»Minuli teden je bila izvedena zadnja izmed večjih tranš. Imamo namreč tedenska plačila. Večji del žita je že poplačan, morda ostaja za kakšnih pet do deset odstotkov, predvsem to, kar je bilo požeto in v naše silose pripeljano kasneje.«
To leto so močno zaznamovali tudi protestni shodi kmetov in njihova pogajanja z vlado zaradi vse strožjih okoljskih zahtev pri kmetovanju, novih davkov, perečih cenovnih neskladij ter težav z zvermi. Kako vi vidite vse te okoljske zahteve?
»Mislim, da je najboljše, če bi politika, porabniki prostora in tako imenovani zaščitniki prostora našli kompromis, da ne bo prevladalo mnenje enega. Treba je najti kompromis med kmetijsko proizvodnjo in varovanjem narave. Vemo, da naravo in kmetijska zemljišča uporabljamo trenutno, vendar jih moramo uporabljati tako, da bodo ostali v uporabo našim potomcem. Kmetijska politika mora poskrbeti za to, da bosta vsak dan tako proizvajalec kot zaščitnik okolja v nekem sinhronem dogovoru, da bo zadoščeno obema.«
Kako bi sicer na splošno opisali trenutne razmere na evropskem in domačem kmetijskem trgu?
»Če vzamemo Evropo kot enega največjih proizvajalcev hrane v svetovnem merilu, je vso dirigentsko palico imela in jo ima v rokah evropska komisija. Tu so bila v preteklih dvajsetih letih vzpostavljena pravila, ki so delovala. V Evropi je bilo dovolj hrane, presežki pa so se lahko pošiljali v države tretjega sveta, kjer je pomanjkanje hrane. Z nastopom covid krize, ki je spremenila ta razmerja, kasneje vojne v Ukrajini, ki je poleg Rusije pomembna igralka v kmetijstvu v svetovnem merilu, in energetske krize smo pristali pod neko presijo, kaj se bo jutri zgodilo v kmetijstvu. To namreč ni proizvodnja iz dneva v dan, ampak je sezonske narave in jo lahko spreminjaš komaj čez eno leto. Vmes se ti spreminjajo pogoji energije, ki vplivajo na ceno repromaterialov. Iz leta 2021 so se podražila predvsem gnojila, na drugi strani so v letu 2022 pridelki dosegli skoraj dvojno ceno, v letu 2023 so se zadeve ponovno obrnile na glavo.
Vzrok za to je jasno vojna, ki je normalne tokove blaga iz Ukrajine in Rusije peljala po čisto drugih poteh. To blago je pristalo tudi v Evropi, v naši neposredni bližini, kar je vplivalo na poslabšanje in na trenutno slabo stanje v primarnem kmetijstvu. Konkurenčnost oziroma ekonomičnost pridelave v rastlinski proizvodnji bo v prvem delu letošnjega leta neprimerna oziroma v rdečih številkah, drugi del pa bo odvisen tudi od jesenskega pridelka koruze in soje. Drugi del leta bo sicer nekoliko boljši, vendar še vseeno ne bo takšen, kot je bil v ustaljenih razmerah izpred nekaj let, ko je veljalo, da je primarna proizvodnja osnova za kompletno nadgradnjo živilske industrije. Te razmere se še kar nekaj časa ne bodo umirile in jih je težko predvideti. Vprašanje je, koliko bomo proizvajalci v primarnem kmetijstvu sposobni sprejeti vse te spremembe, ki vplivajo na ekonomičnost. Ta je tako v podjetniški obliki kot pri kmetu v fizični obliki pomembna za njegov obstoj, za njegovo perspektivo, predvsem pa za razvoj. Kajti razvoj gre naprej in zanj je treba imeti dovolj poguma in seveda sredstev. Tu si želimo, da bi kot tretji partner bila zraven država, ki bi z delnim sofinanciranjem omogočila, da bi se proizvodni procesi čim bolj digitalizirali oziroma da bi pripeljali do boljše ekonomičnosti.«
Kako uspešno je bilo poslovno leto 2022 za Skupino Panvita? Kakšna so pričakovanja letos?
»Za Skupino Panvita lahko povemo, da je bilo leto 2022 uspešno, za letos pa se bomo morali še krepko potruditi. Razmere do konca leta so negotove, gibanja cen na trgu tako žit kot živali oziroma mesnopredelovalne industrije se bodo še dogajala, napovedi namreč niso dobre. Težko je, se pa trudimo ohraniti trg in svojo proizvodnjo v približno enakem obsegu peljati naprej.«
Katere projekte imate, poleg že omenjenega namakanja, trenutno še na mizi?
»Poleg teh dveh projektov namakanja imamo velik del proizvodnje v kontroliranem območju, ki je glede na podnebne spremembe nujno potrebna. Torej, imamo dva hektarja plastenjaka jagod, kjer poteka proizvodnja in tudi ekološka proizvodnja zelenjave. Na mizi imamo projekt proizvodnje solate v velikih steklenjakih na dveh hektarjih, ki jih nameravamo letos in prihodnje leto spraviti v življenje. Potem je tu še nekaj nabave opreme, ki bo pospešila digitalni preboj v primarnem kmetijstvu, v naši sekundarni verigi se tudi v mesnopredelovalnem delu posodabljajo proizvodni procesi v Miru v Gornji Radgoni in Agromerkurju v Murski Soboti. Investicija, vredna približno pet milijonov, gre proti koncu.«
Kako daleč pa je investicija v Ocinju? Projekt gradnje hlevov za plemenske svinje se je ustavil zaradi birokratskih zadev.
»Drži, projekt je zastal. Pred tremi leti smo ga imeli pripravljenega, vendar smo zaradi birokratskih zadev izgubili nekaj let, prav tako je zdaj že druga ekonomika pri gradnji. Trenutno ni razpisov za plemensko čredo na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ko bo primeren razpis objavljen, se bomo prijavili in potem se tudi odločili o proizvodnji. Smo pa po treh letih dobili pravnomočno gradbeno dovoljenje, tako da imamo možnost gradnje hleva.«