»Sedeti v Ljubljani je eno, drugo pa je priti med ljudi in jim pokazati, da ti je mar zanje. S srečanji in obiski na terenu želim rojakom pokazati, da so del nas, da brez Slovencev v zamejstvu in po svetu kot narod ne bomo popolni. To je bistvena naloga in obveza ministra, ki deluje v okviru urada,« pove sobesednica, ki poudarja, da se v Porabju počuti najbolj doma. Želi si, da bi bila skrb matične države za Slovence na Madžarskem ali v Italiji primerljiva tisti, ki jo namenja tu živeči madžarski ali italijanski manjšini. »Kar pa ni, zato imate veliko vlogo pri opozarjanju na to tudi mediji. Seznanjanje o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu v matični domovini je namreč izrednega pomena, zato na tem mestu velja zahvala za ves vaš trud in pozornost, ki jim jo pri svojem delu namenjate,« nam je ob obisku našega uredništva povedala ministrica. Ob tem je poudarila tudi pomen krovnih slovenskih organizacij, ki delujejo v Porabju in skrbijo za dobrobit rojakov. Pravi, da je treba sodelovanje s temi organizacijami ohraniti in krepiti, saj opravijo veliko dela na terenu. »Včasih bi celo rekla, da premikajo gore.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na pomurski avtocesti tovornjak prebil varnostno ograjo
Zaprta sta prehitevalna pasa, nastajajo zastoji.
Gospodarstvo in jezik gresta z roko v roki
Izrednega pomena za življenje rojakov v Porabju je po mnenju ministrice povezava s Prekmurjem. »S povezanostjo čutijo, da pripadajo skupnosti in so del slovenskega naroda, to jim daje potrebno samozavest,« je dejala. Pojasnila je tudi, kako bo Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v naslednjih letih skrbel za razvoj Porabja.
»Porabje se mora gospodarsko okrepiti, da mladi ne bi odhajali, ampak bi imeli delovna mesta, ki bi jim omogočila dostojno življenje. Mislim, da je tudi Slovenija v zadnjih letih bolj zaznala ali pa vsaj ozavestila to problematiko,« je bila jasna Jaklitscheva in dodala, da ves gospodarski razvoj ne pomaga, če ne bo poskrbljeno tudi za ohranjanje slovenske identitete. »Ta obstaja in se najbolj intenzivno ohranja ravno z jezikom, ki omogoča intimno doživetje in razumevanje celotne zgodovine lastnega naroda.«
Za uresničitev zastavljenih ciljev je urad podpisal program za razvoj gospodarstva v Porabju. »Z ministrom za gospodarski razvoj Zdravkom Počivalškom sva podpisala triletni program v višini 2,1 milijona evrov, s katerim želimo prek gospodarstva okrepiti samozavest Slovencev v Porabju. Program je namenjen podpiranju aktivnosti, povezanih z razvojem turizma, promociji Porabja, na drugi strani pa tudi gospodarskim subjektom, ki bi morda želeli stopiti v porabski prostor. Seveda ne govorimo o svetovnih korporacijah, ampak o manjših družbah, o nečem, kar bo ta prostor lahko prenesel,« je razložila ministrica.
Pri jezikovni identiteti in narodnosti pa ima pomembno vlogo tudi izobraževanje. »Šolstvo je tisto, ki daje podporo ali nadomestek tistega, kar umanjka v družini. Tam mora biti prva skrb za prenašanje jezika iz roda v rod. Šolstvo pa je tista druga bistvena komponenta,« meni sogovornica. Slovenija redno pošilja v Porabje jezikovne asistente, ki v tamkajšnjih vrtcih in osnovnih šolah sodelujejo pri pouku. Kot je povedala Jaklitscheva, bi bilo smiselno razmisliti o še večjem številu asistentov. »Učitelji asistenti iz Slovenije po navadi ne govorijo madžarskega jezika, kar je za porabske otroke velik plus. To namreč pomeni, da ne morejo računati na neki prevod, če česa ne razumejo. Otroci se zato hitreje in lažje naučijo jezika. Slovenija mora zato ves čas spodbujati porabski dvojezični osnovni šoli, da res v polnosti izvajata dvojezični program, kar pomeni tudi, da morajo učitelji pouk opraviti suvereno tako v madžarščini kot slovenščini,« je še dejala Helena Jaklitsch.