Vedno je rada kuhala jedi po receptih, za katere je sestavine našla na svojem vrtu ali doma. Nemallokrat pa je recept vseboval kaj, česar ni imela doma. Še ko so živeli v Ljubljani so imeli manjši najeti vrt, želja po samooskrbi pa je bila vse večja in tako se je družina pred petimi preselila v Prekmurje, kjer si je lahko uredila primeren vrt, pripoveduje avtorica knjige Brigita Šušteršič, predavateljica, učiteljica naravnega in domačega življenja, ki je pred tem napisala Vrtnarski dnevnik 2018 z uporabnimi nasveti za vrtičkarje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Na svojem vrtu in v sadovnjaku so pridelali veliko zelenjave in sadja, ki ga je bilo potrebno tudi pojesti ali shraniti. Pri kuhanju za družino se rada, kot pravi, loti preverjenih receptov, dodaja svoje ideje in nove okuse in tako se jih je sčasoma nabralo za kuharsko knjigo, ki jih je zbrala v knjigi Kuhajmo domače, 101 recept z vrta in njive, ki jo je izdalo Zmorem domače, društvo za spodbujanje samooskrbe.
Prav vse jedi iz te knjige lahko pripravimo iz poznanih sestavin, ki so zrasle na vrtu ali njivi, v sadovnjaku ali pa kje v naravi. »Uporabim, kar imam doma, le da skuham malo po svoje, nekoliko preprosteje in kar se da domače.« Recepti so razdeljeni na štiri dele, na štiri letne čase, ki se naj poznajo tudi v kuhinji, še posebno pa pri tistih, ki želijo biti samooskrbni in, kot je povedala oglašeni z naravo. Če boste sledili letnim časom in prisluhnili naravi, vam sestavin ne bo manjkalo, dovolj je le, da imate veselje do kuhanja, še pove. In kar je najpomembneje, doda Brigita, ki se trudi vso zelenjavo spraviti v slast, vse te jedi so tako okusne, da jih bodo z veseljem pojedli tudi otroci. Tudi sama pa pri pripravi jedi in še prej pri pridelavi zelo rada vključi tudi svoje tri otroke. Poleg domačih jedi, ki so preproste za pripravo, pa so v knjigi po letnih časih zbrani recepti za ozimnico in domačo lekarno ter nasveti zeliščarja Lovra Vehovarja.
Spomladi začnejo brsteti prve listnate rastline, kot so špinača, blitva, šparglji, nekatere korenovke, kar lahko pripravimo v zelenjavni mineštri, koprivovi ali blitvini omaki, tisti bolj vešči pa se bodo lotili tortelinov z različnimi nadevi ali kakšne juhe, v kateri skrijemo zdravo zelenjavo, ki na prvi pogled otrokom ni najbolj po godu. Pomlad pa je tudi čas za borovo mazilo in smrekove vršičke za boleče grlo. Poleti je ponudba na vrtu in v sadovnjaku zelo pestra in tudi jedilnik zelo pisan, v vročih poletnih dneh se lahko osvežimo s hladnimi solatami, vso to obilje zelenjave pa spravimo za čase, ko vrt miruje. Najdete recepte za domač in zdrav sladoled, poletno musako, ajdove polpete ali kakšno ajdožoto in še kaj.
V začetku jeseni nas narava še razvaja z različnimi sadeži, v času krajših dnevov in nižjih temperatur pa že odpiramo svojo ozimnico. Ker imamo v tem času več časa za pripravo domačega kruha, svežih testenin in svežih namazov in prelivov, vam avtorica pokaže nekaj zanimivih idej. V tem času nas lahko pogrejejo juhe, kakšna jesenska mineštra, porova juha ali bučna juha. V knjigi pa je tudi recept, kako pripravimo divjo kavo. Verjetno jih bolj malo ve, da se naredi iz želoda, regrata ali cikorije. Pozimi pa vidimo, katere shranke resnično uporabljamo v svoji kuhinji in jih prej zmanjka. To je tudi čas za zavitke, solate s kislim zeljem in fižolom, žgance, ali jedi iz kisanega zelja in repe.
Knjigo Kuhajmo domače so predstavili v medgeneracijskem središču Mensana, v restavraciji Polek raja, kjer si želijo, da bi nekaj teh receptov vključili tudi v svojo stalno ponudbo.
