Najprej o imenu, buče ali bučke. Velja dogovor, da so jedilne buče, ki jih jemo še mlade in po večini zrastejo na grmičastih oblikah, bučke. Vreže imenujemo dolga stebla, na katerih se izoblikujejo najprej cvetovi, kasneje pa še plodovi. Po večini so vrežaste tiste sorte, na katerih pridelamo večje buče oziroma fiziološko zrele plodove s trdo lupino in jih tudi lahko skladiščimo. Fiziološko zreli so plodovi takrat, ko je v njih seme, ki bo kalilo. Te imenujemo buče.
Torej imamo dva tipa rasti buč, prve naredijo grmičke, druge pa plezajoče se vreže. Pa veste, da imajo vse bučnice (tudi kumare, melone, lubenice …) moške in ženske cvetove ločene, a na isti rastlini? Mnogi tega ne vedo, zato pa v neugodnih pomladih pogosto dobivam vprašanja, zakaj buče cvetijo, plodov pa ni. Moški cvetovi so večji, na dolgih pecljih in gledajo iz grma ali posevka zato, da pritegnejo opraševalce. Tudi tega mnogi ne vedo, da večino buč oprašijo čmrlji in muhe, ne pa čebele. Ženski cvetovi so nekoliko manjši, predvsem pa na kratkih pecljih, začnejo se s plodnico, majhno bučko, še preden se ta spremeni v plod.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Šiftarjeva najboljša kosca v Vogričevcih
Tekmovanje v košnji je potekalo že 36. leto zapored.
V slabih razmerah se ne oblikujejo ženski cvetovi
Zdaj pride odgovor na vprašanje, zakaj cvetje, ni pa buč. V slabih razmerah namreč rastline vedo, da ne morejo prehraniti buče, zato preprosto ne nastavijo ženskih cvetov. Ta pojav je zelo izrazit takrat, ko se buče sejejo ali sadijo prezgodaj. V zadnjih letih smo imeli v aprilu vedno prijetno, toplo pomladansko vreme. Mnogi so tako buče zelo hitro posejali ali sadike presadili v zanje veliko prehladno zemljo. Maj pa je bil potem zelo hladen in, preprosto, posevki so bili polni cvetja, plodov pa ni bilo. Ženski cvetovi so se pojavili šele, ko je bilo dovolj toplo. Šele takrat so se korenine dovolj razvile, da je rastlina lahko nahranila svoje otročičke (seme je namreč otrok rastline).
Res pa je, da je tudi gensko določeno, kdaj nastanejo prvi ženski cvetovi. Na srečo so vrežaste buče še »obdržale zdravo kmečko pamet«. To pomeni, da najprej naredijo nekaj moških cvetov, da se ima koreninski sistem čas dovolj razviti, da se razraste dovolj listov, oboji pa bodo potem lahko pridelali dovolj hranil za razvoj plodov. V ustreznih razmerah se vedno točno za določenim (petim, šestim, sedmim …) pojavi prvi ženski cvet. Vsako lomljenje prvih vrež pomeni, da se bo prvi ženski cvet pojavil za istim listom na sekundarni vreži, torej tisti, ki bo pognala za odlomljenim mestom prve, primarne vreže. Pridelek bo torej zelo pozen.Podobno pa se lahko zgodi tudi sredi poletja, če je prevroče in predvsem presuho, ponovno je manj ženskih cvetov, s tem pa zelo malo pridelka.Tudi letos se je zemlja ogrela na želenih 18 stopinj Celzija šele sredi maja, čeprav hvala bogu ni bilo mraza, tudi dnevi so bili že topli. A so bile noči zelo hladne. Zato si zapomnite, da s setvijo ali sajenjem buč in bučk nikoli ne hitite. Če pa se po sajenju razmere poslabšajo, rastline redno, tudi dvakrat tedensko, poškropite s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Med doma narejenimi pripravki rastlinam najbolj pomaga pripravek iz nadzemnih delov baldrijana spomladi, poleti pa tudi čaj iz cvetov ognjiča ali regrata.
Sušenje plodov
Nekatere hibride kumar in grmičastih bučk smo z žlahtnjenjem prisilili k temu, da ali moških cvetov sploh ne nastavljajo več ali pa zelo hitro nastavljajo ženske cvetove in vmes le malo moških. Ker se vse zgodi prehitro, se četrti, peti plod začne preprosto sušiti. Rastlina še nima dovolj korenin in listov, da bi sledila toliko plodovom. Po nekaj posušenih plodičkih, ko se rastlina »odpočije«, pa je spet vse v redu. Če se razmere poslabšajo, predvsem je običajno kriva neenakomerna preskrba z vodo, torej zalivanje namesto namakanja, se začnejo plodiči ponovno sušiti.
V prvem primeru res najbolj od vsega pomagajo morske alge. Z njimi seveda škropimo, lahko pa zalijemo tudi korenine. V drugem primeru pa je treba okrepiti oskrbo z vodo, torej redno in globoko zalivanje. Ne uporabljajte kopriv, ker v vročem, suhem vremenu rastline ne želijo rasti. Lahko jih zalijete z gabezovim pripravkom, najbolj pa priporočam uporabo pripravkov iz morskih alg. Ob morju jih lahko posušite in potem namakate v vodi. Z morskimi algami tudi škropimo po listih ves čas, ko traja stres. V trgovinah pa najdemo še pripravek, ki vsebuje izvlečke ameriškega slamnika, namenjen je prav pomoči rastlinam pri premagovanju visokih poletnih temperatur.
O negi buč in bučk
V številnih poskusih je dokazano, da je vzgoja prek sadik za te rastline zelo priporočljiva. Zato svetujem vsem, da buč in bučk ne sejete več, ampak jih kupite ali pa sami vzgojite sadike. Tri tedne potrebujete za vzgojo. Na prosto jih ne sadite pred 1. majem, v rastlinjaku pa dva do tri tedne prej.
Zelo so hvaležne za organsko gnojenje in najraje imajo kompost, lahko ga daste kar do 10 l/m2. V jamice dajati kompost ali jajčne lupine pa nima posebnega pozitivnega vpliva na sam začetni razvoj rastline. Dokler gre, vzdržujte zemljo okoli njih rahlo, saj je njihov koreninski splet plitev. Za dober pridelek je priporočljivo namakanje, čeprav te rastline ne sodijo med za sušo najbolj občutljive rastline. Zelo pa vam bodo hvaležne za zastirke, nimajo namreč rade vročih tal. In to je pravzaprav vse.
Še nekaj težav, ki pestijo buče
Če se rastline dobro počutijo na svojem rastišču, je težav relativno malo. Najpogostejša problema sta pepelasta plesen in uši, le redko pa tudi pršice. Samo v vlažnih poletjih se pojavi tudi kumarična plesen.Pepelasta plesen se pojavi sprva z belimi krogi, takrat jo še lahko upočasnimo. V trgovinah imamo na razpolago kar nekaj ekoloških pripravkov, med njimi bi najbolj priporočila pripravek na osnovi kalijevega karbonata, saj je zelo učinkovit. Prav tako se lahko odločite za pripravek, ki vsebuje pepelasti plesni sovražno glivico Ampelomyces quisqualis. Med domačimi pripravki zavira razvoj te bolezni le pripravek iz njivske preslice, pa še ta ga samo zavira in ga je treba uporabljati kar dvakrat na teden. Običajno je napad na vrežaste buče tako pozen, da ni potrebno posredovanje, če pa napade grmičaste sorte, se mi zdi bolje, da preprosto posadimo nove sadike. Na splošno je bolje, da nekje konec julija ali v začetku avgusta posadite nove sadike, saj so mlade rastline veliko bolj odporne, jeseni boste na njih pobrali še veliko svežih, drobnih bučk.
Uši najdemo na bučah pogosto. Nevarne so v bistvu samo v začetku, ko jih iščemo v vršičkih mladih rastlin. Če vidite na njih mravlje, uši niso daleč. Lahko jih odstranite s čajem iz pelina, vratiča, s pripravkom iz vratiča ali rabarbare. V trgovinah pa dobite izvlečke iz drevesa neem ali naravne piretrine. Na odraslih rastlinah z njimi najpogosteje opravijo koristne žuželke in naša pomoč ni potrebna.
Pršice naredijo največ škode na lubenicah in melonah ter kumarah. Njihov napad prepoznate tako, da del posevka postane nekako svetlejši, od blizu pa opazite svetle dele listne ploskve med žilami, žile pa še zelene. Takrat se še da ustaviti napad z zgoraj omenjenimi pripravki. Ko pa že vidimo številne, čisto drobne rumene ali rjave pike na listih, na spodnji strani listov pa rahlo pajčevino, je prepozno. Kemičnih sredstev za varstvo rastlin na vrtu ne uporabljajte.
Kumarična plesen se pojavi vedno, kadar je veliko vlage. Težko jo ustavimo. Če so rastline že dale svoj pridelek, je najbolj kar posejati nove, enako kot pri pepelasti plesni. Grmičaste bučke lahko sejete vse do konca julija, presajate pa do sredine avgusta, v rastlinjak pa še dalj časa. Tako boste imeli jeseni sveže, mlade in predvsem bolj odporne rastline. Kumarična plesen se začne z rumenimi, oglatimi pegami, ki kasneje porjavijo, se združijo in listje se posuši. Od domačih pripravkov nanjo deluje pripravek iz sode bikarbone, rmana, timijana, čebule, česna drobnjaka …, v trgovinah pa najdete bakrena listna gnojila, rastlinske izvlečke in pripravek na osnovi kalijevega karbonata.
Buče in bučke so preprosta, zdrava in predvsem nekalorična hrana, zato sodijo v naš jedilnik, predvsem pa na vsak vrt, celo na balkone in terase.
