Buče se v ameriški šport kotalijo mimo nas

Pomurski pridelovalci bučnega olja so na drugem sejmu bučnih olj v Varaždinu dobili kar nekaj najvišjih priznanj za kakovost. Gre za specializirano prireditev, posvečeno kakovosti in trženju bučnega olja.
Po svoje je presenetljivo, da jo prirejajo na Hrvaškem, kjer so se bistveno pozneje začeli zavedati kakovosti bučnih semen, ki jih je mogoče pridelati le na obrobju Panonske nižine – v Pomurju in Medžimurju. Priznati moramo, da je za promocijo bučnega olja vendarle bilo nekaj storjenega. Oljarji so začutili, da bo s prepoznavnostjo slovenskega bučnega olja znotraj EU velik problem, če ga ne bodo zaščitili. Pri zaščiti in dokazovanju prisotnosti oljnih buč v severovzhodni Sloveniji so imeli velik problem, tudi zaradi nasprotovanja Avstrije. Ta nikakor ni privolila v zaščito našega bučnega olja. Šele z neposrednimi dokazi o obstoju oljarn in predelavi bučnega semena v Prekmurju (oljarni Vučak v Beznovcih in Zorger pri Gradu) so Avstrijcem izbili argumente o priznanju geografskega porekla štajersko-prekmurskega bučnega olja. Oljarni Fram in Slovenska Bistrica z enako ali še daljšo tradicijo sta bili premalo. Da od zaščite ne bi imeli nobene koristi, tudi ne moremo trditi, saj je kar nekaj oljarjem uspelo (in to ne samo Kocbeku), da tržijo svoja bučna olja najbolj prestižnim svetovnim restavracijam.

Sosedje so povezani v združenje
Bore malo ali nič pa so za promocijo in prepoznavno kakovost naredili zasebni proizvajalci – kmetje, ki tržijo (v okviru registrirane dopolnilne dejavnosti) olje na svojih dvoriščih ali stojnicah. Podoben način prodaje imajo tudi Avstrijci. Razlika med našimi in avstrijskimi kmeti je, da so sosedje povezani v združenje. To skrbi za promocijo bučnega olja in izvaja redna letna ocenjevanja. Leta 2000 so začeli s 16 degustatorji oz. ocenjevalci kakovosti bučnega olja. Na letošnjem ocenjevanju je bila ocenjevalna komisija stočlanska in je okusila 520 vzorcev bučnega olja in semen. Avstrijci po presoji senzorične kakovosti (barva, okus, čistost in konsistenca) najboljša olja pošljejo v laboratorijsko analizo. Prejšnji teden so bili objavljeni še rezultati preverjanja kakovosti bučnega olja, ki ga je opravila avstrijska zveza potrošnikov. Omenjena organizacija je ugotovila velik napredek v kakovosti bučnih olj v primerjavi z analizo, opravljeno pred sedmimi leti. Izboljšala se je sledljivost semena. Tako po poročanju zveze ni več olja, iztisnjenega iz kitajskega ali ruskega semena. Zanimiv je del analize, ki se nanaša na vsebnost pesticidov v olju. Ugotovili so, da nobeno olje ni bilo brez ostankov pesticidov, vendar vsebnost kemičnih snovi v nobenem olju ni presegla mejne vrednosti. Najpogosteje so naleteli na heksaklorobenzen (HCB). Gre za ostanke HCB, ki je bil v kmetijstvu dovoljen do leta 1992 in se je najpogosteje uporabljal kot sredstvo za razkuževanje semen. Ker je težko razgradljiv, je kljub dolgemu časovnemu obdobju od prepovedi uporabe ostal v tleh in ga rastline vsrkavajo. Da gre za ostanke iz preteklosti, je potrdila analiza, saj pri sedmih sledi drugih pesticidov ni bilo. Približno polovica olj od 30 pa je bila onesnažena s štirimi vrstami pesticidov. Nobeno olje ni več vsebovalo nevarnega okoljskega toksina DDT (dikloro-difenil-trikoloroetan), ki so ga leta 2012 še zasledili, čeprav je šlo za prepovedan preparat v Evropi, ki je nakazoval na uvoz semena iz Rusije in Kitajske. Skupna ugotovitev je, da je bila vsebnost pesticidov izredno nizka, kar kaže na odgovornost pridelovalcev pri spoštovanju kolobarja in na izogibanje neposredne uporabe zaščitnih sredstev na posevkih buč.

Čistost olja in izvor semena pomemben temelj

Avstrijci torej brez večjih problemov izvajajo natančne laboratorijske analize svojega bučnega olja. Čistost olja in izvor semena postajata ob senzorični kakovosti ter vse bolj izpostavljenih zdravilnih učinkih olja pomemben temelj, na katerem gradijo prepoznavnost svojega olja v svetu. Avstrijci so v promociji bučnega olja že naredili korak naprej. Olja ne promovirajo zgolj kot kulinarično specialiteto, ampak kot »hranilo«, pomembno predvsem za športnike, ki prenašajo velike telesne napore. Začeli so že prodajo in širitev promocijskih aktivnosti med igralci ameriškega nogometa in ameriškimi hokejisti NHL.
Pridelovalci bučnega olja v Sloveniji imajo v tem trenutku le eno meritorno ocenjevanje, to je na vsakoletni razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Po mojem vedenju je edina oljarna, ki je za tržne potrebe dala analizirati bučno olje pristojnemu tujemu laboratoriju, oljarna KZ Ljutomer - Križevci. Bučno olje naj bi bilo tudi del zgodbe Diši po Prekmurju. Zdi se, da je v tej zgodbi pristalo nekje na robu, in to kljub izvedbi lokalno nepomembnega ocenjevanja, od katerega pa pridelovalci nimajo ravno velike koristi. Žal smo pri stari hibi Prekmurja, vsak uživa za svojo ograjo, namesto da bi združili moči in nekaj vložili tudi v promocijo. S tem njihov ego ne bi bil prizadet, saj bi od takega nastopa posredne koristi imelo vsako dvorišče, kjer ponujajo bučno olje, tako kot ga imajo avstrijska dvorišča. Zato ni nobeno presenečenja, da nas prehitevajo po levi in desni. Čestitati je treba vsem nagrajencem na letošnjem sejmu bučnega olja v Varaždinu. Vsi so zadovoljni z visokimi uvrstitvami našega olja in poudarjajo ocenjevanje. Spregledali pa so ključno »malenkost«. Olje so peljali ali poslali na ocenjevanje na sejem bučnega olja. Ob vseh teh predvsem prekmurskih kmetijskih zgodbah bom navedel šalo, ki jo je povedal Slavoj Žižek na nedavnem soočenju z Jordanom Petersonom v Torontu. Pravi, da je bil bog nekoč dobre volje in je mimoidočega vprašal, kaj dobrega lahko stori zanj. Opozoril pa ga je, da bo to, kar si bi zaželel on, izpolnil tudi sosedu. Po tehtnem premisleku se je mimoidoči odločil, naj mu izruje eno oko, zato ker ga bo tudi sosedu.