Dan slovenske hrane je posvečen promociji in vrednotenju lokalno pridelane hrane in tradicionalnih slovenskih jedi. Za odkrivanje slovenske kulinarike so potrošnikom v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov oziroma sheme kakovosti - poznamo evropske in nacionalne sheme kakovosti. V Evropski uniji (EU) veljajo evropske sheme kakovosti, mednje sodijo zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava. Nacionalne sheme kakovosti, med katere spadajo izbrana kakovost, označba višje kakovosti in integrirana pridelava, pa so predpisane z zakonom o kmetijstvu in veljajo samo na območju Slovenije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Na ravni EU je zaščiteno tudi štajersko prekmursko bučno olje, ki nosi zaščiteno geografsko označbo. Da nek kmetijski pridelek ali živilo označeno z geografsko označbo, mora biti pridelan ali predelan na določenem geografskem območju, katerega ime nosi, med prizvodom in geografskim območjem mora obstajati povezava, prav tako mora imeti posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja. Štajersko prekmursko bočno olje je visoke kakovosti, nerafinirano, izdelano po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti ter z uporabo toplote in brez aditivov. Olje je značilne temno zelene barve z značilnim aromatičnim vonjem in okusom.
Zelena točka s sedežem v Murski Soboti je povezala vse proizvajalce omenjenega olja z zaščiteno geografsko označbo v Sloveniji v posebnem, tri leta trajajočem projektu, za katerega so pridobili evropska sredstva za promocijo. Glavni cilj projekta, ki se izvaja pod sloganom Pristni okusi Evrope, je dvigniti ozaveščenost potrošnikov o poznavanju evropske oznake zaščitena geografska označba in poznavanja štajersko prekmurskega bučnega olja, hkrati pa povečati skupne prihodke iz prodaje.
V projektu poleg pridelovalcev, med katerimi so Oljarna Kocbek, Oljarna Fram, Oljarna Jeruzalem Sat, Oljarna Gea in Oljarna Klas - Prleško sunce, sodeluje tudi Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Golica, ki vsako leto izvaja senzorično ocenjevanje štajersko prekmurskega bučnega olja. Na ocenjevanju ocenjujejo vonj, značilnost barve, bistrost, aromo in občutek v ustih omenjenega olja, največji možen seštevek točk vseh ocenjevanih lastnosti pa je 35. Letošnje ocene senzorične analize so pokazale izjemno kakovost štajersko prekmurskega bučnega olja, saj noben vzorec ni prejel manj kot 31 točk - če olje doseže več kot 24 točk in nobena senzorična lastnost ni ocenjena pod štirimi točkami, ga lahko označijo z barvnim ali črnim logotipom štajersko prekmursko bučno olje.
Kako sicer prepoznamo takšno olje? Kot je povedala Vita Motaln, direktorica GIZ Golica, mora biti zanj zagotovljena sledljivost, vsak proizvajalec tako uporablja svojo embalažo in etiketo, vendar pa mora biti na etiketi ali drugod na embalaži navedeno zaščiteno ime štajersko prekmursko bučno olje z navedbo države porekla, torej Slovenija, imeti mora logotip štajersko prekmursko bučno olje ter evropski znak kakovosti zaščitena geografska označba.
