Konferenco, ki poteka v Budimpešti, je pripravil državni sekretariat za zadeve Cerkve in narodnih manjših Kabineta predsednika Vlade Madžarske, namenjena pa je izmenjavi dobrih praks in razpravi o ureditvi položaja narodnih manjših v evropskih državah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Humarjeva je poseben poudarek v svojem nagovoru namenila krepitvi manjših s čezmejnim sodelovanjem in kulturno izmenjavo. Poudarila je, da imajo dve narodnostni manjšini, ki živita v Sloveniji, in vse štiri slovenske narodnostne manjšine, ki prebivajo v sosednjih državah kljub razlikam v številčnosti, strukturi in specifičnih izzivih, dve temeljni skupni značilnosti. Prva je ta, da se soočajo z izzivi pri ohranjanju znanja jezika, druga pa, da se spopadajo z zmernim, a stalnim demografskim upadom. Kot najboljši pristop je izpostavila mehanizme čezmejnega sodelovanja. »So najučinkovitejše sredstvo za spodbujanje gospodarske in družbene rasti ter omogočajo stabilno izmenjavo znanja, kulturnih vsebin in strokovnega kadra, še posebej pedagoškega osebja. Dva vzorna primera čezmejnih rešitev, ki podpirata narodno manjšino, sta Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) GO, ki deluje kot platforma za čezmejno Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici, ter gospodarski razvojni programi, namenjeni krepitvi slovenske manjšine v Porabju in madžarske manjšine v Prekmurju. Ta primera dobre prakse jasno kažeta, kako lahko prilagojeno čezmejno sodelovanje neposredno podpira in obogati narodnostne manjšinske skupnosti,« je predstavila državna sekretarka.
