Otok ljubezni so krajani tako poimenovali zato, ker so se tam srečevali mladi pari iz okoliških vasi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Reka jim je veliko dajala, ob poplavah, ko so bile pod vodo njive in vasi, pa tudi veliko jemala. Zato so bili za vasi v okolici Mure zelo pomembni büjraši, ki so se trudili, da bi jih poplavljanje reke čim manj prizadelo. Na Otoku ljubezni so v brežni hiši razstavljeni predmeti in orodje, ki so jih nekoč büjraši uporabljali pri svojem delu. Na Büjraških dnevih pa vsako leto prikažejo, kako je delo potekalo. »Prikažemo, kako smo büjraši nekoč dolge snope vej povezali med seboj, spustili ob breg reke, mednje navozili kamenje in vse skupaj utrdili. Delo je opravljalo okrog osem ljudi, ob dokaj napornem delu pa so se pogovarjali in tudi pekli ribe,« je povedal nekdanji büjraš Jože Žižek, ki vsako leto sodeluje pri prikazu.
S tem opravilom so zavarovali bregove. Delo je potekalo organizirano, financirala pa ga je država oziroma vodna skupnost, v kateri je bil Jože Žižek zaposlen. »Najprej smo naredili vipe, kakor smo imenovali dolge snope vej, ki smo jih povezali med seboj. Vejevje smo sekali ob reki.« Spominja se, da se je zjutraj peljala na kolesih na delo kolona büjrašev. Delo so si razdelili tako, da jim je šlo hitro od rok. »Malico smo si pripeljali s sabo, večkrat pa smo tudi ujeli ribe in jih spekli. Eden od büjrašev je spekel ribe, delo pa smo si organizirali tako, da ga nismo preveč pogrešali. Reko smo büjrali vse od Srednje Bistrice do Gornje Radgone. Če se spopadaš z reko, jo moraš tudi zelo dobro poznati, saj Mura zna biti zelo nevarna.« Ljudje so jim bili hvaležni in so jih cenili, saj so vedeli, da bi brez njihovega truda Mura ob poplavah naredila veliko več škode.«
Reka jim je veliko dajala, ob poplavah, ko so bile pod vodo njive in vasi, pa tudi veliko jemala. Zato so bili za vasi v okolici Mure zelo pomembni büjraši, ki so se trudili, da bi jih poplavljanje reke čim manj prizadelo.
Spominja se poplav. Največje so bile okrog leta 1970, ko je voda iz Mure tekla po Ižakovcih. Takrat so bili nasipi še precej manjši in slabši, podtalnica pa je bila precej višja. Otok ljubezni so krajani tako poimenovali zato, ker so se tam srečevali mladi pari iz okoliških vasi. Poleg dela büjrašev na Büjraških dnevih predstavijo tudi büjraško kulinariko in drugo tradicionalno prekmursko kulinariko. Predstavijo še druge ljudske običaje in opravila, obiskovalci pa si lahko ogledajo mlina na Muri in se čez reko popeljejo z brodom.