Jasna Tomažin se je z družino pred začetkom epidemije koronavirusa s Primorskega preselila v Sovjak, vasico v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. »Starša sta pokojna, v Kopru skoraj nimam več sorodnikov, hiša je bila prevelika in sem si rekla, kaj če bi jo prodali in se preselili. Dve leti smo v Kopru iskali nepremičnino, vendar je nismo našli. Ker se je naša hiša prodala, sem želela najti nekaj na hitro. Na spletu sem brskala med ponudbo počitniških hiš in našla dve. Eno v Novem mestu in drugo v Sovjaku, to smo prvo pogledali in ostali. Imela je vse, kar smo želeli, okoli je bila zemlja, kar je odlično, ker imamo pet psov, prašiča, kozo,« je opisala in dodala, da se v teh koncih zelo dobro počuti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Nadvse vesela in hvaležna je bila, ker so ji med epidemijo sosedje in širša skupnost pomagali z nasveti, kje kaj kupiti. »Ena soseda mi je povedala, kje je dobro mleko, druga, kje olje, jaz sem o tem govorila tudi Primorcem in postala Martin Krpan. Dobila sem idejo, da bi iz tega 'posredništva' naredila neki zaključek,« je dejala. V središču Svetega Jurija ob Ščavnici je dalj časa sameval poslovni prostor, v katerem sta prej delovali pekarna in mesnica. V njem je Tomažinova videla potencial in partnerju Alu Carboniju namignila, da bi v njem lahko začela pisati novo zgodbo. »Hitro je bilo vse urejeno okoli najema, midva pa sva nato v mrazu začela urejati trgovinico. Zelo sem ponosna na naju, ker sva imela takrat majhno hčerko in sva se morala precej usklajevati,« je rekla sogovornica. Kaj kmalu sta dobila vsa potrebna dovoljenja, našla dobavitelje in v začetku meseca odprla butično trgovino z imenom A-petit Okusi Slovenije.
V njej ponujajo živila in izdelke slovenskih kmetov, pridelovalcev in ustvarjalcev. »Želela sem združiti slovensko, ker naša država je majhna in je lahko vse lokalno, ne le tisto, kar najdemo v Pomurju. Priložnost je treba dati vsem. Izbrali smo najboljše dobavitelje, vsi so pridni in delavni ter povezani s tradicijo,« pravi Jasna Tomažin. Za zdaj boste v trgovini našli izdelke več kot 20 dobaviteljev, verjetno jih bo kmalu še več, saj vlada povpraševanje. Ker stranke vedo, da prihaja s Primorskega, si želijo, da bi pri njej našli tudi pršut in tartufe.
Biti zgled drugim
Priseljenka v Prlekijo ima podjetniško znanje že od prej. Na Primorskem je bila vključena v podjetniško izobraževanje in tam pridobila vse informacije o ustanovitvi podjetja, v Kopru je nekaj let vodila tudi kuharske tečaje za otroke. »Zase lahko rečem, da sem ambasadorka dobrega. Ko sem vodila tečaje, smo z otroki hodili na kmetije, si ogledovali, kako se izdeluje sir, kako se pridela zelenjava ... Nismo samo kuhali, imeli smo tudi vrtnarski krožek. Skratka, počeli smo to, kar bi otroci morali početi s starši, ampak so ti danes žal preobremenjeni in nimajo za vse časa,« je dejala.
Tomažinova, njen partner in trije otroci so vsi veliki ljubitelji narave. »Moji starši so imeli majhno kmetijo z nekaj živalmi, pridelovali smo zelenjavo. Jaz zdaj to učim še moje otroke. Če jim ne bom pokazala, da lahko kaj pridelajo doma in da je treba podpirati lokalnega kmeta, tega ne bodo ozavestili, ampak jim bo normalno, da vso hrano dobijo v trgovskih verigah. Če pa bomo otroke vzgojili, da je dobro tisto domače, bodo to tudi izbirali. Če je nekoliko dražje, bo malo manj pojedel, ampak bo boljše jedel,« poudari. Opaža, da ljudje počasi tako miselnost prevzemajo, vsaj mlajše generacije. Po odprtju butične trgovine so prevladovali pozitivni odzivi, kar razume tako, da so ljudje ozaveščeni in želijo kupovati kakovostne izdelke. Ponudba je raznolika, zajema tudi slaščice brez glutena, polnozrnate izdelke in podobno. Kot še poudari, prodajajo izdelke kakovostnih kmetov in pridelovalcev. »Izbrali smo tiste, ki dajo lastno hrano v usta. Če torej zame ne bo naredil dobro, bo tudi zase naredil slabo.«
Partnerja načrtujeta v prihodnje tudi spletno trgovino, sedaj pa največ pozornosti namenjata promociji. Posvetila se bosta tudi sodelovanju z občinami in promovirala kraj. »Ne gre le za trgovino, mi se želimo povezati z občinami iz Pomurja in drugih regij.« Veseli jo, da je za to že našla posluh v domači občini. »Želim si, da bi se v prihodnje pripravljali dogodki, da na primer pride kmetovalec iz Kopra in se s tukajšnjimi pogovarja, da prihaja do mreženja, izmenjevanja dobre prakse. Vsi hodimo na izlete v tujino, svojega kraja pa ne poznamo in jaz bi rada to spremenila,« za konec pove Tomažinova.