Marta Grgič Vitek iz NIJZ je uvodoma predstavila potek cepljenja in število prijav neželenih učinkov po cepljenju. Pojasnila je, da je bilo v Sloveniji do 30. marca z enim odmerkom cepljenih 11,4 odstotkov prebivalcev, z dvema pa 5,4 odstotka. Zaznati je, da se delež precepljenih v starostni skupini starejših od 80 let iz tedna v teden povečuje, saj se še vedno javljajo novi starostniki za cepljenje. Zaenkrat je precepljenost okoli 60-odstotna. V veliki meri je pocepljena tudi skupina od 75-79 let, cepijo pa se tudi že osebe stare med 70 in 74 let. 21 odstotkov jih je bilo doslej cepljenih s prvim odmerkom. Grgič Vitkova napoveduje, da se bo ta teden v večini zaključilo cepljenje skupine 75-79 let, cepili bodo še starejše od 70 let, naslednji teden tudi že starostno skupino 65-69 let.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Neznanec nasul zemljo in gnoj pred murskosoboškim sodiščem. Palatin: "To je grob napad na sodišče"
Dogodek že preiskuje policija.
Kako je z neželenimi učinki?
Na NIJZ so do 28. marca ob 246.368 cepljenjih s cepivom Pfizer/Biontech prejeli 2252 prijav neželenih učinkov. V 25 primerih je šlo zaradi resne neželene učinke. Opravljenih je bilo 20.443 cepljenj s cepivom Moderna, neželenih učinkov je bilo prijavljenih 39, od tega en resni. Šlo je za smrt zaradi pljučnice. Z AstraZeneco je bilo opravljenih 75.606 cepljenj, NIJZ pa je prejel 1068 prijav neželenih učinkov. Za resne primere je šlo desetkrat.
Čakš Jagrova je predstavila situacijo v svetu, v Evropi in Sloveniji. Pravi, da so številke za včerajšnji dan pri nas v hudem porastu. Štirinajstdnevna incidenca na sto tisoč prebivalcev je narasla na 617. "Druženje in neupoštevanje distance je znotraj države povzročilo precejšnji porast," pravi. Dodaja, da v anketiranju ljudje kot najverjetnejšo lokacijo prenosa okužbe še vedno najpogosteje navajajo neznano lokacijo. Okužbe v Sloveniji večinoma izvirajo iz lokalnega vira, nekaj pa jih je tudi uvoženih, ker se ljudje vračajo z nekaterih destinacij.
V zadnjem obdobju je bilo opaziti tudi porast okužb pri otrocih in mladostnikih. Največ okužb je v skupini od 6 do 14 let, če pogledamo podrobneje, pa med leti 12 in 14 let. Pri pedagoškem kadru je največ okužb pri zaposlenih na predšolski stopnji, in sicer okoli 24 odstotkov obolelih.
Govornica je vnovič poudarila, kako pomembno je zaščitniško obnašanje, ki je tudi naša moralna in etična obveza. Naproša, da ukrepe spoštujemo tudi v prazničnih dneh, saj ne gre le za zaščito nas samih, ampak tudi delovnih skupin, ki so zdaj v bolnišnicah najbolj na udaru.
"Škofje se zavedamo, da je položaj zelo zahteven. Pomembno je, da jim z odgovornim ravnanjem pomagamo," pravi nadškof Stanislav Zore. Dodaja, da se katoličani trudijo razumeti nastali položaj in prispevati k izboljšanju situacije. Letošnja velika noč bo druga v času epidemije, ko v cerkvah ne bo bogoslužij z navzočnostjo ljudi. Vernike je povabil, da obrede, ki jih lahko, opravijo v krogu družine. Vsem je zaželel blagoslovljene velikonočne praznike in pozval k spoštovanju ukrepov.
Evangeličanski škof Leon Novak je prav tako spodbudil ljudi, da pri ukrepih vztrajajo še naprej. "Obrnimo s skupnimi močni krivuljo navzdol," pravi. Pozval je, da praznike praznujemo doma v ožjem družinskem krogu, brez obiskov in izletov.
