Tuskulum, ki pomeni zavetišče, je predvsem njegov lastni jezik, ki se razpira v različne govorne registre, spaja se z govorico ljudi, ki jih je srečal in jih srečuje na svoji življenjski poti, predvsem pa se v povezavi z naravo rodnega Prekmurja razpira mitološkim svetovom, legendam in bajkam. Te Škofič razgrajuje in predeluje v nove mite in nove metaforične možnosti.
Kot še piše v utemeljitvi, je čutiti, da je kot izkušen ribič natančen opazovalec narave. Različne plasti vodnih tokov, valovanje drevesnih krošenj ter pestro življenje živali pod vodo in na nabrežju se prelivajo v razgiban ritem njegovih verzov. A ta poezija ni eskapistična. V njenem središču je sodobni človek v postindustrijskem svetu, ki se ves čas spreminja. Domači miti se navezujejo tudi na številne sodobne literarne reference, tako domače kot tuje, in zavetišče ni nekaj, kar bi bilo dano samo po sebi, ampak si ga je treba s pesniškim delovanjem in trudom za boljše sobivanje vedno znova izboriti.
Literarna zgodovinarka Alojzija Zupan Sosič je v pogovoru z nominiranci med drugim opozorila, da so podobe iz rodnega kraja sicer prisotne v vseh Škofičevih zbirkah, v tej pa se še bolj zgostijo. Škofič je pojasnil, da ga prekmurske podobe že od začetka spremljajo, ker je od tam, ker so del njega, ob tem pa ima v njegovem pisanju pomembno vlogo literatura. Z njo so prežete vse njegove pesniške zbirke. Prekmurje in literatura hodita v njih z roko v roki.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Vse njegove pesniške zbirke so tudi konceptualne, poskuša ustvariti nek razvojni lok, da vsaka pesem stoji sama zase, a da, ko bralec prebere zbirko, ima občutek, da je vstopil v nek drug svet, je še pojasnil Škofič.
Ob prevzemu nagrade je povedal, da nagrade ni pričakoval, saj je bil izbor nominiranih del res odličen. Kot je med drugim še povedal, zbirke Tuskulum ne bi bilo, če ne bi Ivan Cankar napisal Podob iz sanj, ki v zbirki močno odzvanjajo. Tudi sam se je namreč, podobno kot Cankar, loteval tematike smrti in vojne.
Za Cankarjevo nagrado so bili nominirani še Pia Prezelj za roman Težka voda, Anja Mugerli za roman Pričakovanja, Mateja Gomboc za roman Gorica in Aleš Šteger za zbirko potopisov Na kraju zapisano.
Za nagrado, ki jo podeljujejo od leta 2020, je bilo tokrat prijavljenih 45 del. Nagrado kot poklon Cankarju in sodobni slovenski književnosti, ne glede na vrsto, podeljujejo Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU ob sodelovanju z Občino Vrhnika. Vrednost nagrade je 7000 evrov.