Rod Hamamelis obsega šest vrst, ki so izvorno iz vzhoda Severne Amerike in vzhoda Azije. Za njih so značilni leski podobni ovalni listi in cvetovi, ki se odpirajo od decembra do marca na golih, neolistanih vejah. Cvetovi so sestavljeni iz po štirih cvetnih lističev, ki spominjajo na tanke trakce, bolj od daleč na pisane pajkce. Osnovna barva cvetov je rumena. Iz njih se razvijejo plodovi v obliki kapsule, ki vsebujejo bleščeča črna semena. Ko semena dozorijo, jih mehanizem katapulta izstreli iz kapsule.
Gojenje in razmnoževanje
Nepozebniki so dobra izbira grmovnic za hladne vrtove. Radi imajo svetle in zračne lege. Gojimo jih lahko v navadnih vrtnih tleh, še bolj zadovoljni bodo v dobro odcednih vlažnih tleh, dobro založenih z organsko snovjo. Če so tla rahlo kisla, toliko bolje. Bližina iglavcev jim ustreza iz estetskega razloga, saj njihovi drobni cvetovi lepše pridejo do izraza na temno zelenem ozadju. Če nepozebnikom dobro pripravimo sadilno mesto, z njimi v prihodnosti ne bomo imeli veliko dela. Kadar mlade sadike posadimo v neposredno bližino odraslih iglavcev, prva leta poskrbimo za dodatno zalivanje.Nepozebniki so veliki in široki grmi, najlepši so takrat, kadar jim lahko za rast omogočimo dovolj prostora. Obrezujemo jih redko, le kadar je to nujno potrebno. Pri gojenju sort redno odstranjujemo koreninske odganjke, ki rastejo iz podlage. Odstranimo vse poškodovane veje. Z rezjo tudi oblikujemo rastlino. Rez vedno opravimo po cvetenju. Odstranimo največ tretjino novega prirasta. Sorte nepozebnikov komercialno razmnožujemo s cepljenjem na podlage viržinskega nepozebnika. Razmnoževanje s potaknjenci je možno, vendar je za uspeh potrebno nekaj praktičnega znanja in izkušenj.
Vrste in sorte
Nepozebniki so z naravnih rastišč v Evropo pripotovali v drugi polovici 18. stoletja kot okrasne rastline. Največ različnih sort je rezultat križanja med japonsko vrsto H. japonica in kitajsko H. mollis. Sorte so nastajale kot selekcija sejančkov, proces žlahtnjenja je prinesel sorte rdečih, oranžnih in bakrenih cvetnih odtenkov. Vrsta nepozebnikov je prišla iz belgijske drevesnice v Kalmthoutu v času, ko sta se s selekcijo ukvarjala zakonca De Belder.
H. virginiana: viržinski nepozebnik je ameriškega porekla. Uspeva po vsej vzhodni obali ZDA, na jugu od Floride do kanadske Nove Scotie na severu. Je velik grm, zraste do višine šest metrov, v naravi lahko tudi do deset metrov. Listi so veliki, narobe jajčasti, z rahlo valovitim listnim robom. Ima majhne rumene cvetove, ki zacvetijo že pozno jeseni.
H. molis: kitajski nepozebnik je pokončen, navzven razvejen grm z izrazito dišečimi cvetovi. V višino in širino zraste tri do štiri metre in pol. Ima velike, na otip skoraj usnjate zelene liste, ki se jeseni obarvajo intenzivno zlato rumeno. Znani selekciji te vrste sta sorti 'Coombe Wood' z nekoliko večjimi, opojno dišečimi cvetovi in sorta 'Pallida' z množico velikih, žvepleno rumenih cvetov s sladkastim vonjem. Vrsto je iz Kitajske v Evropo že leta 1879 prinesel znani botanik in lovec na rastline Charles Maries.
H. japonica: japonski nepozebnik so kot okrasno rastlino v Evropo prinesli leta 1826. Podobno kot kitajski je pokončen grm enakih dimenzij, z nekoliko manjšimi, v karo oblikovanimi listi. Tudi njihova jesenska barva je rumena. Cvetoče vejice dišečega japonskega nepozebnika se uporabljajo za rezano cvetje.
H. x intermedia: je križanec med obema azijskima sortama in največji izvor raznobarvnih sort nepozebnikov s srednje velikimi do velikimi cvetovi, ki pa so le redko izrazito dišeči. Nekaj najbolj pogostih selekcij, ki se pojavljajo v vrtovih:
'Arnold's Promise': je bil leta 1928 izbran med sejančki križancev v ameriškem Arnold Arboretumu, ki deluje pod okriljem harvardske univerze. Ima srednje velike svetlo rumene do žvepleno rumene cvetove, ki niso dišeči. Kompaktno rastoč grm z gostimi poganjki.
'Jelena': prva posebnost iz družinske drevesnice De Belderjevih, ki se ponaša z nenavadno barvo cveta – ta je bakrena, proti vršičkom cvetnih lističev pa prehaja v rumeno. Ena najpogosteje gojenih sort nepozebnikov, registrirana že pred letom 1935. Jesenska barva listov je izrazito rdeče oranžna.
'Diane': križanec z rjavo vijoličnimi oziroma vinsko rdečimi cvetovi, cveti nekoliko kasneje, z nežnim vonjem. Izvira iz družinske zakladnice De Belderjevih iz Belgije in se poleg zanimivih cvetov ponaša tudi s privlačno jesensko barvo listja.
'Primavera': nizozemska selekcija nepozebnika z izrazito rumenimi, velikimi cvetovi, ki imajo v sredini škrlaten nadih. Cvetni vonj je srednje do močno izrazit.
'Winter Beauty': japonska selekcija, nastala že pred letom 1962. Odlikujejo jo veliki oranžno rumeni cvetovi, ki so opojno dišeči.
'Aurora': izredno opojno dišeča sorta nepozebnika, rumeni cvetovi imajo skoraj mareličen odtenek. Je tudi eden izmed nepozebnikov z največjimi cvetovi, z do tri centimetre v premeru.
Uporaba
Preden smo jih v Evropi usvojili kot okrasne rastline, so jih domačini v krajih, od koder prihajajo, častili in uporabljali na različne načine. Ameriška vrsta H. virginiana je še danes pomemben del farmacevtske industrije, saj so njeni izvlečki sestavni del mnogih kozmetičnih produktov.
Spektakularni cvetovi nepozebnikov, njihova intenzivna jesenska barva listja in dejstvo, da niso zahtevni za gojenje, so trije glavni razlogi, da jih gojimo kot okrasne rastline v zasebnih in javnih vrtovih. Sadimo jih posamezno, redkeje v skupinah. Njihovi drobni cvetovi pridejo lepo do izraza, kadar so posajeni pred skupino iglavcev. Njihove opojne vonjave nas očarajo, ko so zasajeni v bližini pohodnih poti, ob terasah ali pri vhodu. Redkeje, pa vendar učinkovito, jih kombiniramo tudi v mešane zasaditve s trajnicami in drugimi grmovnicami. Za večji učinek zimskega cvetenja pod nepozebnike sadimo bergenije in vednozelene šaše (Carex).
Članek je bil objavljen v reviji ROŽE IN VRT.
