»Želimo si takšno kmetijstvo, ki bo tudi v zaostrenih tržnih razmerah sposobno pridelovati hrano,« pravi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Jože Podgoršek, ki izpostavlja, da bo za slovensko kmetijstvo v naslednji finančni perspektivi Evropske unije med letoma 2021 in 2027 po vsej verjetnosti na voljo manj denarja, in sicer za 3,9 odstotka manj (903 milijonov evrov) na področju neposrednih plačil in za 15 odstotkov manj (716 milijonov evrov) na področju razvoja podeželja. Pri tem se poraja tudi vprašanje, kakšna naj bosta zemljiška politika in tip kmetijstva, ki ju država podpira.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Evropski poslanec Franc Bogovič je na to temo v Biotehniški šoli v Rakičanu organiziral prvo v nizu javnih razprav, ki bodo služile kot izhodišče za pripravo resolucije o razvoju kmetijstva v Sloveniji, ta pa bo osnova za sprejem strateškega načrta skupne kmetijske politike. Bogovič pravi, da so razprave o zemljiški politiki pogoste tudi v Evropskem parlamentu, predvsem v luči odkupov zemljišč velikih državnih kmetijskih gospodarstev v nekdanjih socialističnih državah. Pri tem so po njegovih besedah različni investitorji ugotovili, da se splača kupiti hektar zemlje v Romuniji za nekaj evrov, glede na to, da bo nanj možno pričakovati do 300 evrov evropskih subvencij. »Naš kmet ima samo dva vira prihodka-kar pridela in proda ter kar dobi iz državnega ter evropskega proračuna,« opozarja direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja, ki poudarja, da če želimo ohraniti poselitev obmejnih območij, kakršno je tudi Pomurje kot najbolj kmetijska regija v državi, je potrebno v naslednji finančni perspektivi razmišljati strateško. Član uprave Panvite Branko Virag, ki predstavlja tudi stališče združenja kmetijskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, izpostavlja, da ta podjetja danes v primarnem delu kmetijske proizvodnje zaposlujejo od 2800 do 3000 ljudi. Kot pravi, nasprotujejo trenutnemu predlogu, po katerem bi bila neposredna izplačila omejena na sto tisoč evrov letno.
»Na naših površinah bomo dolžni izvajati ukrepe, zanje pa ne bomo dobili plačila. To ni perspektiva, za katero si prizadevamo, saj bo v tem primeru v prihodnosti prišlo do manj konkurenčne proizvodnje in manjše produktivnosti.« Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec meni, da je evropska kmetijska politika ena boljših v svetu, saj se zanjo namenja skoraj 40 odstotkov proračuna Evropske unije. Kot pravi, ne bi smeli kriminalizirati uvoza kmetijskih izdelkov, čemur smo bili po njegovem mnenju priča v zadnjem času. Pri tem poudarja, da je slovenska živilska industrija v primerjavi z ostalimi članicami EU celo nadpovprečno izvozno usmerjena. »Prav tako pa uvoz ne sme biti na škodo domače proizvodnje, kar se sedaj dogaja. To, da imamo pri 35-odstotni samooskrbi višek prašičev, je sramota.« Krivec pri tem še dodaja, da je zaradi nedavne polemike okoli uvoza mesa februarja prodaja govejega mesa padla za okoli 40 odstotkov. »Verjamem, da se bo zaupanje potrošnikov povrnilo, ampak škoda je bila povzročena.«
Več v prihodnjem Vestniku
