Kot strela z jasnega je udarila vest o odstopu Dejana Zavca in Martina Marzidovška, dveh poslancev Gibanja Svoboda. Znani boksar Zavec se očitno ni povsem znašel v poslanskih klopeh, kar priča že dejstvo, da je od izvolitve in potrditve mandata na konstitutivni seji državnega zbora lanskega maja spregovoril daleč najmanj besed v hramu demokracije, vsega 848 besed, kažejo podatki Parlametra. Oglasil se je praktično le trikrat, lanskega oktobra na seji odbora za kmetijstvo, novembra na izredni seji državnega zbora in v začetku letošnjega septembra na odboru za gospodarstvo. Uradno odhaja zaradi "osebnih in zdravstvenih razlogov". Marzidovšek ravno tako sodi med manj prepoznavne poslance največje poslanske skupine v parlamentu, odhaja pa uradno zaradi novega kariernega izziva na področju umetne inteligence. Po naših informacijah je bil njegov odstop pravzaprav pričakovan, saj naj bi dejansko le grel stolček Juriju Lepu, dokler si sam ne najde druge službe. Lep je tisti nekdanji poslanec Desusa, ki je bil po prvih podatkih Državne volilne komisije sprva izvoljen za poslanca, a je nato bila po dveh tednih od volitev ugotovljena programska napaka v izračunu rezultatov volitev in je mandat pripadel kandidatu Svobode iz osme in ne sedme volilne enote. "Njegov" mandat je tako dobil pomurski poslanec Tine Novak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na okupatorski Gonici pedale poganjalo 35 udeležencev
Špica Bike Shop, servis koles in smuči, je organiziral prvo letošnjo kolesarjenje po pomurski pokrajini.
Po odstopu Zavca in Marzidovška bosta sedaj poslanski mandat lahko prevzela naslednja na listi v osmi in sedmi volilni. To sta prej omenjeni Lep, ki je kandidiral v Mariboru in bo zamenjal Marzidovška, in Dejan Süč, ki je kandidiral v Lendavi. Süč je bil eden od prepoznavnejših kandidatov za poslanca iz Pomurja, ki pa je imel to "smolo", da je kandidiral v zelo konkurenčnem lendavskem okraju, v katerem sta bila izvoljena dva poslanca - Jožef Horvat (NSi) in Janez Magyar (SDS). Slednji je sicer lanskega novembra odstopil, ko se je vrnil na županski stolček lendavske občine, kjer mu v občinskem svetu pod prste gleda tudi Süč kot svetnik Gibanja Svoboda in leta 2018 tudi njegov protikandidat na županskih volitvah.
Tolažilna nagrada za Süča, sicer doktoranda zgodovine in raziskovalca judovske zgodovine, je prišla sredi junija, kmalu po uradnem nastopu vlade Roberta Goloba, saj je zasedel mesto vodje kabineta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko, čeprav je bilo jasno, da so njegove politične ambicije in želje precej višje. Presenetljivo bi tako bilo, da Süč sedaj ne bi prevzel poslanskega mandata, čeprav nam je sam dejal, da bo svojo odločitev sprejel po pogovoru z Golobom, kar naj bi se zgodilo v prihodnjem tednu.
Hitrost odvisna od državnega zbora
Kakšen je pravzaprav postopek ob odstopu poslanca? Ko bo Državna volilna komisija od državnega zbora prejela obvestilo o prenehanju funkcije Marzidovška in Zavca, državni zbor se bo z njunim odstopom seznanil na seji prihodnji teden, bo na podlagi izida volitev ugotovila, komu pripada mandat nadomestnih poslancev. Oba kandidata za nadomestna poslanca se bosta nato morala izreči o tem, ali sta pripravljena sprejeti nadomestni poslanski mandat. V primeru, da kandidat za nadomestnega poslanca v roku osmih dni ne sporoči, da sprejema mandat, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata (glede na število prejetih glasov na volitvah).
"Če/ko bosta kandidata Državni volilni komisiji (DVK) sporočila, da sprejemata mandat, bo DVK sklicala sejo, na kateri bo sprejela sklepa, s katerima bo ugotovila, katera kandidata bosta opravljala funkcijo nadomestnih poslancev za preostanek mandatne dobe državnega zbora. Z omenjenima sklepoma bo DVK po končani seji seznanila državni zbor. Časovnica pri postopku imenovanja nadomestnih poslancev ni odvisna zgolj od Državne volilne komisije, pač pa tudi od državnega zbora in kandidatov za nadomestne poslance, zato je ni mogoče natančno napovedati," so nam postopek še dodatno pojasnili na državni volilni komisiji, ki jo vodi Dušan Vučko, še en funkcionar pomurskih korenin.
Brez novega pomurskega poslanca, če bi mandat zavrnila oba
Če se torej po spletu okoliščin, kakršnekoli bi že bile, Süč odloči, da mandata ne bo prevzel, bo to pravico dobil Simon Detellbach, še en pomurski kandidat Svobode, ki je v okraju Murska Sobota 1, ki zajema Goričko, prejel 4445 glasov, celo največ od kandidatov Svobode v osmi volilni enoti. Bo Detellbach, sicer strokovni sodelavec in raziskovalec ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, dobro znan v malonogometnih krogih in tudi občinski svetnik Svobode v tišinski občini, doma z Krajne, v tem primeru pripravljen prevzeti mandat? Kot nam je dejal, kakršnekoli odločitve v tem trenutku ne želi prejudicirati , saj o tem ta hip še niti ni razmišljal, se pa strinja, da bi bilo slabo za Pomurje, če ne bi dobili dodatnega poslanca. Če namreč tako Süč, kakor tudi Detellbach, ne bi prevzela poslanskega mandata, bi to pravico dobil Igor Barton, ki je kandidiral na listi Svobode v Lenartu.
Kot je moč torej razumeti med vrsticami, bo Pomurje v vsakem primeru dobilo dodatnega poslanca, ki se bo lahko pridružil že tako rekordno velikemu Klubu pomurskih poslancev, ki ga danes sestavljajo Tine Novak, Sara Žibrat, Vera Granfol, Darko Krajnc, Jožef Horvat, Damijan Zrim in Ferenc Horvath. Del največje poslanske skupine v parlamentu, Svobode, ki šteje ravno tako rekordnih 41 poslancev, bo tako kar pet poslancev iz Pomurja.