Minister za naravne vire in prostor Jože Novak in državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc sta si skupaj s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) in s koncesionarji v torek ogledala izvajanje del na porečju reke Mure v okviru izrednih ukrepov in vzdrževalnih del, med drugim tudi obnovljeni del nasipa, ki je bil predrt ob lanskih poplavah na Dolnji Bistrici. Namen obiska je bil srečanje s pomurskimi župani glede prihodnjih naložb, torej sanacije ter umestitve visokovodnega nasipa ob Muri v prostor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Nalili so si čistega vina
Pogovor o tem je tekel za zaprtimi vrati na Razkrižju, kjer so si, po besedah beltinskega župana Marka Viraga, na koristnem sestanku nalili čistega vina. Vendar tega niso spili v prijetnem vzdušju in tudi razloga za praznovanje še vedno ni. Trasa visokovodnega nasipa namreč še vedno ni dogovorjena v celoti. Župani so znova opozorili ministra, da težavo predstavlja pridobivanje soglasij in zemljišč, ta pa je odgovornost za težave prevalil na občine. »Tukaj na sestanku sem celo malo povzdignil glas,« je povedal minister in dodal, da so v Prekmurju k vprašanju Mure pristopili na napačen način. Tam, kjer se za državno infrastrukturo pripravljajo državni prostorski načrti, je, tako Novak, to utečeno in delo opravljeno strokovno. Pri nadgradnji in sanaciji nasipa ob Muri pa so občine z direkcijo za vode podpisale sporazum, da prevzemajo pripravo tehnične in investicijske dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tega niso zagotovile, ker niso dosegle soglasja med vsemi deležniki v prostoru.
Na vprašanje, zakaj naj bi občine same dosegale ta konsenz med deležniki in ne pristojno ministrstvo, saj vendar gre za državno naložbo, pa je minister odgovoril, da je župane opozoril, da gre na tem območju za nenavaden pristop, za katerega so se dogovorili že leta nazaj. Kajti ni običajno, da se, tako Novak, vodotoki »režejo« glede na občinske meje. Normalno bi bilo, da bi se izvedel državni prostorski načrt, ki bi bil zdaj že tudi sprejet. V preteklosti so po njegovem mnenju izbrali neke bližnjice in zaradi tega zdaj zašli na slepe poti. »Mi bomo pomagali občinam in to usklajevanje vzeli v svoje roke,« je zagotovil minister.
Upajo, da se bo povedano zgodilo
Sredstva za naložbo so zagotovljena in tudi izvedba sanacije nasipa je do sredine leta 2026, kot je načrtovano, po mnenju ministra izvedljiva. Kjer so prostorski načrti sprejeti, se s pripravo dokumentacije lahko začne in dveletni investicijski cikel zažene. Kjer pa v občinah še niso uspeli doseči konsenza med različnimi deležniki in ga morda ne bodo dosegli niti v naslednjih nekaj mesecih, bo država pomagala s pripravo in sprejetjem državnega prostorskega načrta ter investicijo izpeljala na ta način. Minister verjame v možen konsenz med različnimi uporabniki prostora, vodarji, kmetijci in naravovarstveniki, ter v prid lokalnih skupnosti.
Olga Karba, županja Občine Ljutomer, je dejala, da upa, da bo to, kar minister govori, tudi res, torej da bodo vse državne službe, od zavoda za varstvo narave od direkcije za vode, pristopile k reševanju problema. Črenšovska županja Vera Markoja pa je ob navedbah ministra, ki je odgovornost za zastoj pri pripravi dokumentacije za obnovo nasipov prevalil na občine, dejala, da ob podpisu sporazuma o izvedbi skupne naložbe dograditve in nadvišanja visokovodnih nasipov ob reki Muri nihče ni omenil, da morajo imeti občine za to urejene občinske prostorske načrte. »Če bi takrat župani, ki smo podpisovali te sporazume, vedeli za to, v podpisovanje verjetno ne bi šli. Zavedamo se, da je priprava in sprejetje prostorskih načrtov zahteven in dolgotrajen postopek, ki ne traja eno leto,« je dejala Markojeva.