Če otrok ne spoštuje odraslih, ne spoštuje sebe

Kakšnega otroka želite vzgojiti, je bilo prvo vprašanje, ki ga je doktorica psihologije in strokovnjakinja na področju medosebnih odnosov ter vzgoje Zdenka Zalokar Divjak postavila staršem šolarjev Osnovne šole Šalovci. Odgovor je bil jasen, da samostojne in odgovorne, nakar je Zalokar Divjakova starše pobarala, ali jih tako tudi zares vzgajajo, in to ponazorila s primerom, kaj storijo, če otrok, ki je komajda shodil, pade. Ali ga takoj poberejo ali pogledajo stran in počakajo, da sam vstane. Že to dejanje namreč po njenem mnenju kaže, ali bomo do otroka preveč zaščitniški ali mu bomo dovolili, da se uči iz lastnih napak in izkušenj.

»Prišli smo tako daleč, da otrok že v vrtcu reče: 'Hočem.' Ko se to prvič zgodi, je znak za rdeči alarm,« je bila odločna Zalokar Divjakova, ki pravi, da bi mu morali nemudoma reči, da ta beseda v našem domu ni dovoljena, lahko pa reče, da nekaj želi. A tudi to še ne pomeni, da bo želeno tudi zares dobil. S tem da mu dovolimo uporabo besede hočem in uresničimo vse njegove želje, namreč razvijamo egoistično osebnost, ki ji pozneje v življenju manjka spoštljivosti in empatije.

Pomanjkanje empatije

In prav empatijo moramo razvijati kot odgovor na med otroki vse bolj pogosto agresijo, pravi strokovnjakinja za medosebne odnose. »Zgodi se, da mi 15-letnica reče: 'Stara, utihni,'« pripoveduje Zalokar Divjakova, »ali pa primer od zadnjič, ko je k meni prišel skrušen oče in rekel, da je hčer prosil, naj mu nekaj prinese, in ko jo je že tretjič prosil, mu je zabrusila, naj si kar sam vzame, bo vsaj dvignil svojo zadnjo plat.«

Če otrok ne spoštuje odraslih, to pomeni, da ne spoštuje sebe, razloži strokovnjakinja, ki že 38 let dela z otroki, njihovimi starši in preučuje odnose. »In če otrok ne spoštuje sebe, kdo mu je to naredil? Počuti se prazno, izgubljeno, ker ima občutek, da nič ne zmore narediti sam. Za to so krivi starši,« pravi Zalokar Divjakova. Pomembno je, da otroke vključimo v vsakdanje življenje, da čutijo, da so del skupnosti; hkrati pa mora otrok vedeti, kaj so njegove naloge. O učenju in delu se ne razpravlja in za to, da opravi svoje naloge, nagrade ne sme biti. Njegova nagrada je ocena in pozneje znanje; so počitnice in prosti čas. Na vprašanje, ali kdo izmed njih svojim otrokom pomaga pri domači nalogi, so vsi zbrani starši učencev šalovske osnovne šole skoraj soglasno odgovorili pritrdilno. Potem pa je psihologinja vprašala še, koliko njihovih staršev je njim pomagalo delati domačo nalogo, in odgovor je bila tišina, ki je pojasnila, da nihče. »Včasih starši niso vedeli, kaj imam za nalogo, otroci pa smo vedeli, da jo moramo narediti. Danes imajo otroci tisoč izbir, kar v tem obdobju odraščanja ni prav,« pravi Zalokar Divjakova in doda, da to, da jih od majhnih nog sprašujemo, ka želijo jesti, kaj obleči itd., otroke zmede, hkrati pa postanejo izbirčni, ne samo pri hrani, ampak tudi drugod v življenju.

Doslednost in odgovornost

Govorili smo z mamo 13-letnika Marijo Ostrič, ki se ji je predavanje zdelo zelo koristno, izvedela je, da je premalo stroga mama in bi bila lahko bolj dosledna. Na vprašanje, kako torej uveljavi pravila, je odgovorila, da sta s sinom velika zaveznika in da težav nimata. »Uboga me in se zelo razumeva,« pravi Ostričeva, ki je bila v družbi nečakinje, sicer pomočnice vzgojiteljice v šalovskem vrtcu Barbare Ostrič. »To je res, da dobiš otroke, ki si ne znajo obrisati ritke, se obleči ali obuti. To je naloga staršev, ne vzgojiteljev,« pravi mlada vzgojiteljica Barbara Ostrič. »Mi jih nekaj učimo, postavljamo pravila, potem pa pridejo starši ponje in to nič več ne velja. Otrok jih tepe, se dere, divja in mu nihče nič ne reče,« pravi vzgojiteljica in doda, da bi morali vzgojitelji, učitelji in starši bolj sodelovati in govoriti enako, da bi dosegli želeni učinek. Tudi mama drugega 13-letnika Silva Bedek pravi, da je sicer precej stroga mama, a zdaj vidi, da pri nekaterih zadevah lahko še bolj vztraja pri svojem: »Predavanje je bilo koristno, slišali smo, kaj delamo prav in kaj še lahko izboljšamo.«
Kdaj je prepozno za postavljanje meja in kdo je vzgojil otroke, ki si ne znajo obrisati zadnje plati, pa si preberite v tiskani izdaji Vestnika.