Če srečo daješ, se ti vrne

Šest deklet, ki so vse delale v otroški igralnici in tako imele izkušnje z varovanjem otrok, se je leta 2012 odločilo, da bodo otrokom razvedrilo ponudile tudi na Goričkem. Tam otroci namreč nimajo toliko možnosti v primerjavi z Mursko Soboto, kaj šele s preostalimi slovenskimi mesti.

Organizirale so prvi tabor in z otroki preživljale dopoldneve, včasih še popoldneve, se igrale, ustvarjale ali jih samo poslušale. Ker je bil odziv otrok, še bolj pa staršev zelo velik, so kmalu zatem ustanovile Društvo Bumerang Sreče. »Tako smo poimenovale prvi tabor in ko smo ustanavljale društvo, smo se med številnimi idejami odločile za to ime. Ker je preprosto in hkrati pomembno, saj če daješ srečo, se potem tudi vrača,« pravi Sandra Šnepf, ena od prostovoljk v Bumerangu Sreče.

Najbolj zagreti od 6. do 11. leta

Pripravljajo zimski in poletni tabor, poleg tega pa še številne enodnevne delavnice – recimo velikonočno, božično, decembra tudi mini disko, kjer okrasijo prostor, prižgejo disko lučke, navijejo glasbo, naredijo brezalkoholne koktajle in z otroki plešejo. Največ udeležencev je starih od 6 do 11 let, ti so tudi najbolj zagreti in ustvarjalni. Tistim večjim, ki so že na pragu pubertete, pa se to več ne ljubi, opažajo.

Vse to izvajajo prostovoljno, ne za plačilo; društvo se financira z donatorskimi sredstvi. »Tabore imamo na Goričkem, v Stanjevcih ali Križevcih; veliko sodelujemo tudi s šalovsko občino, kjer smo že imeli tudi velikonočne delavnice,« pravi Sandra.
Skupaj so tako že pletli adventne venčke iz najrazličnejših naravnih materialov, od šipka, storžev, koruze in celo školjk. »V glavnem pridejo gorički otroci, ker pa se je dober glas o nas razširil že tudi dlje, kakšne malčke pripeljejo tudi iz Murske Sobote ali okolice.«

Tabori trajajo od osmih do petnajstih. Zjutraj imajo najprej zajtrk, sledi razgibavanje, potem pa odvisno od tematike. Velikokrat se dogovorijo z zunanjimi obiskovalci, da pridejo predstavit svoj poklic. »Predstavili smo že zelo veliko poklicev. Gasilci so prišli iz Murske Sobote z ogromnim gasilskim avtom in nas s košaro dvignili visoko v zrak. Otroci so seveda neizmerno uživali,« pa tudi odrasli, doda Sandra, saj tudi sami ob tem izvedo kaj novega. »Reševalec je prišel z rešilnim avtomobilom, ki so si ga otroci smeli pogledati tudi znotraj,« navdušeno pripoveduje Sandra, ki je diplomirala iz agronomije. Tudi druga dekleta niso vse pedagoginje, prav tako niso vse mame. Bolj jih druži to, da se znajo povezati z otroki, jih jemati kot sebi enake, jim prisluhniti in si zanje vzeti čas. V hitrem tempu življenja namreč velikokrat pozabimo, da smo bili tudi sami nekoč otroci in smo bili žalostni, če starši niso imeli časa ukvarjati se z nami. Po petih letih delovanja so tako s svojo živahnostjo in igrivostjo prisotne že po vsem Prekmurju, velikokrat jih organizatorji kar sami povabijo, naj sodelujejo na njihovi prireditvi in popestrijo dogajanje še za otroke. »Povabili so nas na Pomurski športni festival v Melincih, na Pomurski poletni festival v Veliki Polani, zdaj smo bile na Plesu - noči čarovnic v Rakičanu, potem pa nas v zimskih počitnicah čaka tabor, vendar moramo to še doreči.«
Ko jih na neko prireditev povabijo, se prilagodijo programu, ki ga imajo organizatorji, oziroma ga po njihovih željah pripravijo. V Rakičanu so tako ponujale poslikavo obraza, ki je med otroki zelo priljubljena. Malčki, ki so na obrazu želeli imeti podobo, povezano z nočjo čarovnic, so nanjo čakali v dolgi vrsti. Poleg tega so pripravile tudi ustvarjalne delavnice na temo noči čarovnic in zabavne igrice.

Druga brez druge ne bi uspele

Na taborih imajo sicer približno 30 otrok, velikokrat morajo koga tudi zavrniti, saj jih je enostavno premalo, da bi lahko za vse otroke varno poskrbeli. Vseh članic je namreč trenutno okrog 20, predsednica društva je Katja Glavač Šlihthuber, vodja animacijske skupine, ki so jo ustanovile lani, pa Barbara Petek, ki, kot pravi, s pridno ekipo osmih ustvarjalnih, norčavih in vedno zabavnih animatork otroke animira in varuje v zameno za plačilo in tako ohranja društvo na pozitivni ničli. »Dogodke, ki so prostovoljne narave, pa še vedno obiščemo kot prostovoljno društvo zastonj, saj je v naši naravi, da radi pomagamo – Rešimo Muro, Dan za spremembe, Družinski piknik...,« pravi Barbara.

Da dekleta zares držijo skupaj, govori tudi izjava predsednice, da druga brez druge nikakor ne bi uspele in da so, vsaj zadnje leto, druge članice veliko bolj aktivne kot sama. »V Bumerangu je veliko deklet, ki ženejo društvo in vse te dogodke naprej,« pravi Katja. Vsa dekleta to počnejo prostovoljno, poleg svojih služb. »Imamo tudi nekaj fantov, vendar jih aktiviramo šele, ko jih zares potrebujemo. Za prenašanje kakšnih večjih rekvizitov in podobno,« se smeji Sandra. Še en dokaz, da svoje prostovoljno delo opravljajo dobro, je, da se otroci iz leta v leto vračajo na njihove tabore in delavnice, vse dokler jih seveda ne prerastejo.
Ideje za igrice in dejavnosti članice društva črpajo od povsod – za nekatere je navdih narava, pripomoreta pa tudi internet in družabno omrežje Pinterest. »Sicer pa se na naše vabilo vsi z veseljem odzovejo in pokažejo še kakšne svoje dejavnosti ali poklic,« pravi Sandra in doda, »ko nekaj rad delaš, potem vedno najdeš način.«