Paviljon je opremljen z najsodobnejšo video in zvočno tehniko, v čebelji svet pa bo obiskovalce popeljal s pomočjo vida, vonja, tipa in na koncu tudi okusa, s prav posebno medeno postajo. Polovica notranjega dela paviljona je namenjena predstavitvi čebeljih panjev in tehnologiji pridelave medu. V panjih so prikazane čebele s posebnimi video vsebinami, ki so nameščene v satih. Predstavljeno je tudi točenje, skladiščenje in pakiranje medu, saj vsebuje paviljon točilnico medu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Drugi del notranjosti paviljona je namenjen predstavitvi čebeljih pridelkov, pri prodajnem pultu pa je tudi prostor za pokušanje različnih vrst medu. V ta namen je bila razvita posebna degustacijska medena postaja. Zanimivost paviljona pa je tudi zunanji del, kjer so nameščene tablice, na katerih so predstavljene vrste medu, čebelji pridelki, avtohtona Kranjska čebela ter apiterapija. Na časovnem traku, ki krasi drugi del paviljona, so na časovnem traku predstavljeni poudarki o zgodovini čebelarstva, njegovi snovalci pa niso pozabili na najmlajše, ki bodo lahko z didaktičnimi igrami spoznavali posebnosti čebel.
Paviljon je poseben tudi zaradi osvetlitve, ki poudari medene kapljice v satju, te so nameščene na zunanjosti paviljona, razsvetli pa tudi motive, vgravirane v steklu, ki so v notranjosti paviljona.
Idejo za Medeno zgodbo je podal predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan noč, poleg njega pa so v delovni skupini sodelovali še Lidija Senič, Tanja Magdič, Vlado Avguštin, Simon Golob, Tomaž Samec in Aleš Bozovičar kot projektni vodja. "S paviljonom bomo širili znanje o slovenskem čebelarstvu. Naš namen je, da potuje čebelnjak od sejma do sejma," je povedal Bozovičar. Kmetijski minister, ki je skupaj s predsednikom ČZS prerezal trak ob odprtju paviljona, je povedal, da bo ta nedvomno pripomogel k promociji slovenskega čebelarstva, služil pa bo za izobraževanje vseh starostnih skupin.