Zakonca Dragica in Jože Tigeli sta se namreč prijavila na razpis za pridobitev sredstev v okviru programa Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje. S pomočjo teh sredstev so uredili novo medeno pot ob čebelarskem muzeju. Sicer pa se s čebelarstvom aktivno ukvarjajo od leta 2002. Še prej je bil lastnik čebelarstva Drago Šalamun.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Čebelarstvo Tigeli je že 22 let vpeto v čebelarstvo v tem delu Prlekije. Za njimi je bogata paleta najrazličnejših medov in drugih medenih izdelkov. Ponašajo pa se tudi s številnimi čebelarskimi priznanji, nagradami in medaljami. Vsako leto čebelarstvo vse skupaj nadgrajujejo nove pridobitve. Ureditev nove pridobitve je bil zahteven projekt, zato je bilo odprtje toliko bolj slavnostno. Medena pot ob čebelarskem muzeju obsega cvetlične vrtove v obliki satovja. Postavljene so izobraževalne table v treh jezikih, in sicer v slovenskem, nemškem in angleškem, pa tudi izobraževala stena za otroke za spoznavanje čebel.
Za čebelarje in ostale obiskovalce je poučna izobraževalna stena zanimiva in poučna. Ima 48 čebeljih celic, posamezna slika meri pol metra, v njej pa je viden razvoj čebele. V medovitem vrtu so zasajene različne trajnice in medovite rastline. Ob lepem sončnem vremenu bodo tako na cvetove kmalu priletele čebele, ki bodo nabirale nektar in medovino ter ju odnašale v satovje v čebelje panje.
Nove izobraževalne table prikazujejo in osveščajo obiskovalce o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo, za njegov razvoj in napredek, ta pa je pomemben člen tudi v prehrani in kulinariki. Če na svetu ne bo čebel, ne bo oprašenih cvetov, izumre lahko tudi človek. Obiskovalec se lahko ustavi ob tabli kranjske sivke, čebelji družini, čebeljem pridelku, čebeljem sovražniku ali medovitih rastlinah. Opisane so vse vrste medov, predstavljeno pa je tudi čebelarstvo nekoč in danes. Poleg novih čebelarskih pridobitev si je bilo mogoče na dnevu odprtih vrat ogledati in spoznati še stari čebelnjak iz 19. stoletja in čebelarsko opremo.
Čebelarka Dragica je ob tej priložnost spekla pecivo in mu dodala med in naravna zelišča, manjkali pa niso niti medeni napitki. Na dnevu odprtih vrat se je poleg brenčanja čebel zaslišal tudi glas harmonike. Posebno veselo je bilo ob pesmi Čebelar. Medeno pot so si ogledali tudi medena kraljica Mateja Šoštarič, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Janez Vencelj, predsednik Čebelarskega društva Ljutomer Branko Bratinščak in predsednik Čebelarskega društva Veržej Mirko Trstenjak.
