V začetku marca so bili čebelarji še optimistični, saj so dobra dva tedna prej začele cveteti razne samonikle vrste. Cvetlične paše je bilo kar nekaj, to pa je pozitivno vplivalo na razvoj čebeljih družin, saj matice niso prenehale zalegati. Razvoj je bil zelo dober, nato pa je udaril mraz, kasneje še moča. Čebele zaradi tega niso mogle leteti iz panjev, pravi Stanko Kapun, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Dimeki organizirali tradicionalni reli s starodobnimi kolesi
Društvo starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci je organiziralo tradicionalni, že 22. reli starodobnih koles in starodobnih koles z motorjem. Njihovi lastniki so se zbrali pri beltinskem gradu, kjer jih je pozdravila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar ter jih z dobrimi željami in zamahom zastave pospremila na pot. Članom društva Dimek so se pridružili številni ljubitelji in lastniki starih koles od blizu in daleč. Fotografije Vanesa Jaušovec
»Akacija je kasneje začela cveteti, vendar se sprašujemo, ali to niso sekundarni cvetovi, ki ne medijo oziroma ne izločajo medičine. Zdaj bo vse odvisno od vremena v prihodnjih dneh. So pa morali čebelarji v prehodnem obdobju skoraj enega meseca poskrbeti za dražilno krmljenje čebel, saj so na ta način matice spodbujali k zaleganju. Kjer čebelarji tega tehnološkega ukrepa niso upoštevali, je matica prenehala zalegati,« pravi Kapun. Dodal je, da se lahko v tem primeru pojavijo škodljivci, kot je varoja, in razne bolezni, kot je huda gniloba čebelje zalege, vse to se lahko pojavi hitro in poškoduje čebele. »Prepričan sem, da ob koncu leta ne bomo mogli govoriti o dobri letini, kakršno smo imeli lani,« razočarano ugotavlja Kapun.
»Razmere so katastrofalne. Zdaj moramo poskrbeti, da imajo čebele zadostne količine hrane in cvetnega prahu ter vode,« pa pravi čebelar Štefan Šemen. Povedal je, da letos spomladanskega medu ne bo, saj so pozebli sadno drevje, oljna ogrščica in akacija. »V 40 letih tako slabo še ni bilo,« je jasen Šemen. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč ob tem pravi, da posamezniki v tem vremenu ne morejo nič narediti za čebele, ker te ne morejo leteti in so odvisne od čebelarjev, lahko pa jim pomagamo s sajenjem medovitih rastlin in pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, da ne bo prišlo do pomorov čebel. »Če hočemo ohraniti biotsko pestrost in opraševalce, moramo poskrbeti, da bo čim več površin, ki so zdaj zelene, spet cvetočih,« še pravi Noč.
Čebelja zalega v Serdici
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 28. aprila vsem čebelarjem v katastrskih občinah (KO) Serdica, Sveti Jurij, Gornji Slaveči, Kuzma, Rogašovci in Sotina ter koncesionarju izvajanja storitev zdravstvenega varstva čebel Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu (NVI), enota Murska Sobota, izdala odločbo zaradi zatiranja kužne bolezni huda gniloba čebelje zalege, ki je bila odkrita v enem od čebelnjakov v Serdici. Od dneva izročitve odločbe velja prepoved premika čebelnjakov z okuženega območja in nanj v polmeru treh kilometrov oziroma preletne razdalje glede na konfiguracijo terena od čebelnjaka v Serdici, kjer je izbruhnila bolezen. Kužni krog zajema že naštete katastrske občine. V odločbi je še odrejeno, da se 5. junija v navedenih krajih in znotraj okuženega območja opravi klinični pregled vseh čebeljih družin v vseh čebelnjakih ob predhodnem pisnem ali ustnem obvestilu čebelarja.