»Pogovore smo zaključili s stiskom roke, kar pomeni, da smo se soglasno dogovorili o odkupnih cenah,« je po letošnjih pogajanjih o odkupnih cenah pšenice med pridelovalci in mlinarji povedala direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc, ki je v pogajanjih nastopila v vlogi koordinatorke. »Če hočemo graditi poslovni odnos, je potrebno tudi medsebojno spoštovanje,« še pravi. Tako bodo letos kmetje za pšenico najvišjega razreda premium, ki ima 15 ali več odstotkov beljakovin, dobili 185 evrov za tono.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona so se zavezali k trajnostnemu delovanju
Podpisali so Eko listino
Za tono pšenice razreda A bodo dobili 175 evrov, medtem ko ceno za pšenico v razredih B1 in B2 določajo v intervalih, in sicer je ceno pšenice razreda B1 določena cena od 155 do 165 evrov za tono, za pšenico razreda B2 pa od 150 do 155 evrov za tono. Cena krmne pšenice-razreda C znaša 140 evrov za tono. Dogovorjena cena je po mnenju Zagorčeve v primerjavi s prejšnjimi leti napredek. »Tudi letina bo boljša, kakovostnejša. Prav tako so cene v Sloveniji glede na sosednje države višje. Upam, da bodo tudi trgovci pokazali naklonjenost domači surovini in to upoštevali pri cenah naših izdelkov.«
Alternativa v ječmenu
Predsednik soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Franc Küčan z doseženim dogovorom ni povsem zadovoljen: »Glede na neto prihodek na kmetiji, je alternativa v pridelavi pivovarskega ječmena ugodnejša. Izračunali smo, da dobi kmet za šest ton pšenice razreda B1 990 evrov, za šest ton očiščenega pivovarskega ječmena pa 1150 evrov. Če se bodo kmetje odločali glede na prihodek, se bojim, da bomo namesto na 28 tisoč hektarjih pšenico v Sloveniji naslednje leto pridelovali na precej manjših površinah.«
Küčan je na pogajanjih mlinarje spomnil, da so kmetje v letu 2015 že dobili spodbudo od države, in sicer 112 evrov po hektarju za povečanje pridelave pšenice na slovenskih tleh. »Želeli smo doseči cilj, da bi pridelali vsaj sto tisoč ton pšenice za slovenske mlinarje, lansko leto pa smo končali na 42 tisoč tonah. Mogoče bo letos več posluha in bo več pšenice ostalo v slovenskih mlinih, to pa je tudi odvisno od konkurence v Italiji in drugih državah, kamor pridelovalci izvažajo pšenico. Po tem se bo vsak kmet jeseni odločal, ali bo še naprej vztrajal pri pšenici.« Küčan je izrazil še pričakovanje, da bo do naslednjega leta tudi žitni sektor vstopil v shemo izbrane kakovosti. »Tako se bomo lahko pogovarjali o pšenici v izbrani kakovosti, kjer bomo v verigi preskrbe s hrano skupaj dosegali boljšo ceno pekovskih izdelkov in posledično pogačo razdelili bolj enakomerno.« Küčan še izpostavlja, da je zakonodaja o razmerjih v verigi že na dnevnem redu v Evropskem parlamentu, po sprejetju pa bi jo bilo potrebno po njegovem mnenju čim prej implementirati v zakonodajo držav članic. »Če je ob setvi zagotovljena cena, potem kmet celo leto pridno dela in pridelek neguje, saj ve, da ga na koncu čaka nagrada.«
Pri kupcih mešani občutki
Branko Virag iz Panvite je v pogajanjih nastopil v obeh vlogah, na eni strani kot predstavnik pridelovalcev, na drugi pa kot predstavnih predelovalne industrije. Skupina Panvita ima namreč poleg proizvodnje svoje pšenice na 1500 hektarjih sklenjene še pogodbe s kooperanti, ki pšenico pridelujejo na več kot tisoč hektarjih. Letos pričakuje tudi sam obilno in kakovostno letino, dosežen kompromis o doseženi ceni, pri katerem nobena stran ni povsem zadovoljna, pa označuje za dobrega. Prav tako sam optimistično gleda na prihodnost pridelave pšenice v državi: »Bolj kot negodovanje nad ceno nas je v lanskem letu v slabo voljo spravilo dejstvo, da smo imeli manjše količine pšenice, ki je bila tudi slabe kakovosti. Če bomo letos dosegli zadostne količine po hektarju, verjamem, da bodo ljudje začeli spet sejati pšenico.« To bi posledično ob organizirani proizvodnji po mnenju Viraga lahko pomenilo, da bi v Sloveniji dosegli na letni ravni morda celo do 90 tisoč ton slovenske pšenice. Virag sicer meni, da bi se morali v prihodnje o ceni dogovoriti že nekaj dni pred žetvijo, katere vrhunec v Pomurju pričakuje v prihodnjem tednu.
Tudi Karel Pojbič, direktor Mlinopeka, ki letno od kmetov odkupi od 10 do 15 tisoč ton pšenice, je na dosežen dogovor pristal bolj kot ne s stisnjenimi zobmi: »Kompromis smo dosegli, a še vedno gre za nenehno izsiljevanje, na katerem ne moremo graditi prihodnosti. Vsako zvišanje cene pšenice za 10 ali 15 odstotkov povzroči, da je tudi moka za toliko dražja. Nihče pa tega na trgu ne želi priznati.« Trgovci, pravi, nikoli ali zgolj redko privolijo v spremembo cen.