To pomeni, da v petih letih ne sme priti do bistvenih sprememb projekta. MOP tokrat jasno zapiše, da omenjene odločbe eden od upravičencev, to pa je Občina Velika Polana, ne spoštuje, kar lahko povzroči vračilo celotnih sredstev v višini 24,5 milijona evrov. Zato MOP zahteva dokazili, da je Eko park določen za skupnega upravljavca v vseh občinah upravičenkah in o funkcijski povezavi vodovodnega sistema Velike Polane z vodovodnim sistemom A. To mora prejeti v enem mesecu od poslanega dopisa.
Na sestanku občin ustanoviteljic Eko parka so župani ponovno sprejeli sklep, da tudi Občina Velika Polana sklene upravljavsko pogodbo in se funkcijsko poveže z vodovodnim sistemom A, kar pomeni, da bo uporabljala tudi pitno vodo iz zajetja Gaberje oziroma Turnišče. Občine so tudi sklenile, da bodo v primeru vračanja sredstev po sodni poti zahtevale vračilo sredstev od Občine Velika Polana. Hkrati so sklenile, da ta občina plača stroške čiščenja sistema v delu, ki se zdaj ne uporablja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Plačilo omrežnine in davka na dodano vrednost
Zgodba o polanski samovolji ima še dodatno težavo, o kateri se ne govori veliko in bo brez dvoma imela finančne posledice tako za uporabnike pitne vode kot za občinske proračune. Velik finančni del naložbe v sistemu A se nanaša na gradnjo transportnih vodov, vodnih objektov in vodnih zajetij. Gre za skupno premoženje vseh občin udeleženk v sistemu. Predlagani modeli za delitev tega premoženja so bili različni. Model teritorialne delitve je bil sprejet za primarne vode, preostali del premoženja pa naj bi se razdelil po načrtovani oziroma zdaj že dejanski porabi vode. Zaradi »izstopa« Velike Polane iz sistema A prav zaradi delitve tega premoženja to še vedno ni opravljeno. To bi sicer lahko storili brez Velike Polane, vendar bi preostale občine zaradi »večje vrednosti« prenesenega premoženja morale obračunavati višjo amortizacijo oziroma bi se to poznalo na računih uporabnikov kot višja omrežnina. Ker podpisanega dogovora o delitvi premoženja ni, se amortizacija za navedene objekte in transportne vode po občinah različno obračunava, v nekaterih sploh ne. To je še eden od odmikov, ki lahko privedejo do zahteve po vračanju sredstev za naložbo.
Drug problem pa je plačilo davka na dodano vrednost (DDV). Za celotno naložbo je bil DDV sicer obračunan, vendar ga ni bilo treba odvesti v državni proračun. To pa še ne pomeni, da se ta za naložbo ne plača, vendar po drugi poti. Zaračunava se uporabnikom pri obračunu amortizacije prek omrežnine in so ga občine dolžne odvesti finančni upravi (FURS). Glede na to, da se DDV za del naložbe v sistem A zdaj ne odvaja, lahko FURS to izterja od občin.
Ravnanje Velike Polane tako »koristi« oziroma »škodi« vsem uporabnikom pitne vode v sistemu A. Ko bodo pristojni organi zahtevali spoštovanje dogovorjenega, se lahko hitro zgodi, da se bo tudi cena vode spremenila. Postavila na glavo.