Čokolada ne bo le pregrešno sladka, ampak verjetno tudi pregrešno draga. Da je rast cen izdelkov na trgovskih policah neizogibna, so nam med drugim potrdili pri največjih slovenskih podjetjih, ki izdelujejo in tržijo čokoladne in kakavove izdelke, kot so Incom Leone, Žito in Mercator Emba, pa tudi pri družbi Nestlé. Veča se povpraševanje, hkrati pa so ekstremne vremenske razmere v največjih svetovnih izvoznicah kakava dodobra oklestile letino.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Slonokoščena obala in Gana sta največji izvoznici kakava, vremenske razmere v zadnjem času pa so dodobra oklestile letino. Obenem je opazna izjemna rast povpraševanja. »Ocene do leta 2031 so, da bo povpraševanje naraslo za 25 odstotkov glede na trende zadnjih let,« je za Svet24TV pojasnil agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete v Ljubljani Luka Juvančič.
Kot je dodal, je rast cen posledica opisanih razmer: »Čisto po mehaniki, kako se gradi cena, je jasno, da to pomeni tudi dvig cene, ki je rekorden.«
Da bi si ustvarili predstavo, kaj opisane razmere pomenijo za kupce, smo se obrnili na največje slovenske proizvajalce čokoladnih in kakavovih izdelkov. Prav vsi so potrdili, da se bodo razmere poznale tudi v nakupovalni košarici. Nič drugačne niso prognoze družbe Nestlé. A kljub oteženim razmeram na trgu podjetja vzpostavljajo rešitve za neprekinjeno dobavo surovin, tako da zagotavljajo, da z dostopnostjo izdelkov ne bo težav.
Napovedi dobaviteljev niso optimistične
Glede na vse okoliščine »smo primorani v prilagoditev cen. Z ukrepi za obvladovanje stroškov pa želimo čim bolj omejiti rast cen za potrošnike,« so zapisali pri Žitu. Opisali so dejavnike, s katerimi se soočajo: »Cena kakava na londonski borzi se je v primerjavi z lanskim povprečjem dvignila za 120 odstotkov, dosega pa najvišjo raven v zadnjih 47 letih.« Višje cene kakava so posledica naraščajočih stroškov proizvodnje, višjih cen gnojil, špekulativnih nakupov na svetovnih borzah ter ekstremnih vremenskih razmer. Po navedbah Žita je lani Slonokoščena obala dostavila 39 odstotkov manj kakavovih zrn. V Slonokoščeni obali in Gani je trenutna razpoložljivost kakava za 30 odstotkov manjša od napovedane.
Lani se je cena kakavovega masla na trgu gibala med 6 in 7 evri na kilogram, letos pa dosega že rekordnih 38 evrov po kilogramu, navajajo pri družbi Incom LEONE, kjer največji vpliv pričakujejo pri cenah tradicionalnih čokoladnih tablic.
Rešitve iščejo na področju nabave in proizvodnje, posebno pozornost pa posvečajo razvoju vseh vidikov proizvodnje. »Naraščajoča cena kakava nas je spodbudila k raziskovanju alternativnih virov, ki bi lahko nadomestili kakav, a ohranili prepoznaven okus čokolade,« so pojasnili. Na daljši rok podražitev ne želijo prenašati na končne uporabnike, zato se usmerjajo v optimizacijo proizvodnje, a prvi val podražitev kupcev vendarle ne bo obšel. »V drugi polovici leta pa bomo prešli na nove cene kakavovih derivatov, kar bo povišalo cene 'tradicionalnih' izdelkov z visokim deležem kakava.«
Pri podjetju Mercator Emba so opozorili, da je bila zadnja letina kakavovca slabša po količini in kakovosti. »Količine so v primerjavi s predhodno letino za kar 24 odstotkov manjše, kar vodi v občutno pomanjkanje surovin, proizvedenih iz kakavovih zrn.« Napovedi dobaviteljev niso optimistične. »Povišanja cen se bodo seveda izrazila v višjih cenah proizvodov, ki jih tržimo,« so sklenili pri podjetju Mercator Emba.
»S povečanjem cen smo zajeli samo manjši del podražitev,« so poudarili pri družbi Nestlé Adriatic in obenem pojasnili, da so se cene kakava lani povečale za neverjetnih 60 odstotkov, skokovita rast se nadaljuje tudi letos. »Glede na to, da visoke cene kakava še kar vztrajajo, bomo primorani prilagoditi naše cene tudi v prihodnosti,« so še dodali.
»Skrčflacija«, »pohlepoflacija« in drugi prijemi
Med draginjo so se vrstila opozorila interesnih združenj o tem, da so se proizvajalci v obvladovanje cen podali tudi tako, da so začeli za isto ali celo višjo ceno ponujati manjše količine izdelkov. Za to se je razširilo poimenovanje »skrčflacija«. Nekateri so naredili še korak dlje in spremenili sestavo proizvodov, tako da so sestavine zamenjali s cenejšimi ali pa spremenili deleže sestavin v proizvodu.
Da bi o čem takem lahko govorili tudi v primeru podražitev kakava, je za Svet24TV še opozoril agrarni ekonomist Luka Juvančič z biotehniške fakultete v Ljubljani. »Vsaka podražitev surovine se izrazi na koncu v višji ceni za kupca.
Opažamo pa, da v nekaterih evropskih državah prihaja do rasti maloprodajnih cen čokolade, ki jih razmere na trgu ne upravičujejo. Pojavil se je še celo pojem pohlepoflacija.«