Višje plače zaposlenih in naraščajoči stroški energentov, materialov ter storitev so marsikatero občino privedli do povišanja ekonomske cene vrtca. Večina občin v Pomurju je predlagane nove cene v zadnjih mesecih obravnavala na sejah občinskega sveta, tiste, ki še niso, bodo to storile v kratkem. Preverili smo, kolikšne so ekonomske cene vrtca po Pomurju, za koliko so se povišale, koliko dodatnega denarja občine zagotavljajo in kakšne bi morale biti rešitve.
V prvih petih mesecih tega leta se je ekonomska cena vrtca zvišala v 16 občinah od 27, v petih je že nekaj časa enaka, v moravskotopliški in lendavski bodo predlog obravnavali v prihodnjih tednih, v štirih pa predlog ni bil sprejet. Do največje podražitve je prišlo v Občini Ljutomer. S tem mesecem se cena za prvo starostno obdobje povečuje za 32,8 odstotka (na 698,06 evra) in za drugo obdobje za 32,2 odstotka (na 520,92 evra). »V proračunu Občine Ljutomer so za doplačilo razlike v ceni za vrtce v Občini Ljutomer in za zunanje vrtce zagotovljena sredstva v višini 2.105.000 in 90.000 evrov za olajšave staršem, kar je v skupni vrednosti 152.538 evrov več sredstev, kot je znašala realizacija v letu 2022,« so pojasnili v občini, ki trenutno sofinancira vrtec za 394 otrok, povprečno plačilo staršev pa znaša 35,9 odstotka cene programa.
Odgovorili so nam še, da so ena redkih občin, ki staršem priznava stanovanjski kredit kot okoliščino, ki lahko zmanjša plačilo (podobno je tudi v beltinski občini), prav tako kot še nekatere občine priznavajo olajšavo za dolgotrajnejšo odsotnost otroka iz zdravstvenih razlogov in v času poletnih počitnic, ko se staršem plačilo zniža na 25 odstotkov siceršnjega prispevka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Gorel je prizidek, ukradeni sta bili tovorni vozili, zgodila se je tudi goljufija
V preteklem dnevu so policisti v Pomurju obravnavali dve prometni nesreči z materialno škodo, štirinajst kaznivih dejanj, pet kršitev javnega reda in miru, poškodbo vozila na parkirišču in štiri primere povoženja divjadi. Prav tako še požar na prizidku gospodarskega objekta.
Najdlje veljavna cena v Občini Apače
Povišanje cen vrtca se je v občinah gibalo od približno devet (Velika Polana, Puconci) do 24 odstotkov (Križevci). Križevska občina je s poračunom regresa za letni dopust konec lanskega leta ter za plače in materialne stroške od novembra do marca pokrivala stroške v višini 51.170 evrov, saj stara ekonomska cena teh ni več pokrivala. Za 20 odstotkov več sredstev glede na realizacijo proračuna za lani je namenila Občina Odranci, ki ceno vrtca subvencionira za 65 otrok, Občina Grad pa je denimo v letošnjem proračunu zaradi povišanja cene dodatno zagotovila 48.800 evrov za subvencioniranje cene vrtca. Staršem otrok, ki imajo stalno bivališče in obiskujejo vrtec v občini, namenja subvencijo v višini 130 evrov. 88 evrov subvencije plačuje Občina Puconci, in sicer za 209 otrok v javnih vrtcih in za pet v zasebnih. »Občina je zaradi povišanja cene vrtca z rebalansom proračuna povečala sredstva za dejavnost javnih vrtcev za 115.100 evrov,« so povedali v puconski občinski upravi.
Mestna občina Murska Sobota je od lanskega septembra do konca letošnjega marca nadomestila izpad finančnih sredstev, ki so posledica povišanja stroškov in razlike v ceni programa do aprilskega dviga, in sicer v višini slabih 233 tisoč evrov. Trenutno najdlje veljavna cena je v Občini Apače, od leta 2019, vmes je bilo sprejetih le nekaj vsebinskih določb. Kot so povedali, v primerjavi z letom 2022, ko so za delovanje vrtca zagotavljali 533 tisoč evrov, letos zagotavljajo 598 tisoč evrov. V minulem šolskem letu so vrtec sofinancirali za 117 otrok, ta mesec pa naj bi vzgojno-izobraževalni zavod pripravil nove izračune in nato bo občina odločala o morebitnih novih cenah.
Cene niso dvigovali niti v šalovski občini, saj je po besedah župana Iztoka Fartka sedanja med višjimi. Občina plačuje slabih 160 evrov na otroka. »Kalkulacijo cene smo naredili, bomo pa morebitno razliko, ki gotovo bo, pokrili iz proračuna,« je dejal in dodal, da ne želijo dodatno obremenjevati staršev otrok. Lani so za subvencije namenili dodatnih 37.577 evrov, po prvih šestih mesecih letos bodo pregledali podatke in se odločili o dodatnih sredstvih.
Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo in se določi v odstotku od cene programa za vrtec in na podlagi uvrstitve v dohodkovni razred. Teh je devet, če je starš uvrščen v prvega, ne plača nič, če v zadnjega, plača 77 odstotkov cene. Največ občin je na naše poizvedovanje odgovorilo, da se povprečno plačilo staršev giblje okoli 35 odstotkov. Višje je denimo v občinah Puconci, Cankova, Veržej, Rogašovci – 43 odstotkov, Mestni občini Murska Sobota – 41 odstotkov, Občini Beltinci – 43 odstotkov za prvo starostno obdobje. Navedimo še nekaj konkretnih primerov, v Občini Grad starši v povprečju plačajo 156 evrov, v Občini Gornji Petrovci 176 evrov, v Občini Kobilje 204 evre, v Občini Tišina 173 evrov, v Občini Kuzma se plačilo po ocenah giblje med 200 in 250 evri.
Občinski svet Občine Moravske Toplice bo prihodnji torek odločal o 13-odstotnem dvigu ekonomske cene vrtca, v lendavski občini pa je predlog novih cen v usklajevanju v delovni skupini in ga pričakujejo v prihodnjih dveh mesecih.
Zmanjšali bodo število oddelkov
Predlogov višjih cen v zadnjem obdobju niso sprejeli v občinah Črenšovci, Kuzma, Radenci in Razkrižje. Za vrtca pri osnovni šoli (OŠ) Črenšovci in OŠ Bistrica se je cena nazadnje spremenila septembra lani. »Ekonomska cena, ki je trenutno v veljavi, zaradi vse večjih stroškov dela, materiala in storitev ne more vzdržati,« pravijo na občini in dodajajo, da je bil predlog povišanja pripravljen na osnovi sprememb vrednosti plačnih razredov plačne lestvice, napredovanja zaposlenih, višjih stroškov regresa, prehrane, prevoza, živil, materiala in drugih storitev. Od oktobra lani do marca letos so za vrtec v Črenšovcih dodatno namenili dobrih 23 tisoč evrov, za vrtec Bistrica 18 tisoč evrov. Napovedujejo, da bodo v prihodnje zahtevana sredstva bistveno višja.
Tudi radenski svetniki niso prižgali zelene luči za višjo ceno, čeprav je ta realna, priznava občina. »Zaradi nezmožnosti plačevanja tako visoke cene vrtca bomo zmanjšali število oddelkov in spremenili sistematizacijo zaposlenih, saj je revizija, ki je bila opravljena aprila, pokazala, da lahko enako število otrok razporedimo v manj oddelkov (s 15 na 13),« so dodali. Zatrjujejo, da nimajo možnosti dodatno obremenjevati proračuna, sicer pa sofinancirajo obveznosti za otroke v višini 180 evrov. »Občina je v svetu regije Pomurja soglašala, da bi se vrtci v celoti prenesli na državo, občinam pa bi se primerno zmanjšala povprečnina.«
V razkriški občini je cena v veljavi od lanskega aprila, ceno dnevnega programa subvencionirajo v višini 50 evrov. Za prva dva meseca tega leta so zagotovili dodatnih 1365 evrov (za 39 otrok), marca so dobili nova predloga. Za prvo starostno obdobje je bila predlagana cena 713 evrov in za drugo 541 evrov. Za dvig se niso odločili, ampak bodo še naprej zagotavljali dodatna sredstva, in sicer 1575 evrov za 45 otrok (35 evrov na otroka). »Občina subvencionira ceno vrtca v višini skupaj 85 evrov in tako cena za starše ostane v enaki višini,« pravijo in dodajajo, da je povprečno plačilo staršev 33,8 odstotka.
Je rešitev dvig povprečnine?
V občinskih upravah so soglasni, da bi morala dodatne stroške prevzeti država. Turniški župan Borut Horvat poudarja, da ne nasprotuje dvigu plač, ne podpira pa enostranskih dogovorov. »Občine smo zato postavljene pred dejstvo, da bomo načrtovane investicije morale zamikati v naslednja leta. Kljub načrtovanju stroškov in rezervi bomo morali sredstva za doplačila ekonomske cene med letom povečati tudi v proračunu z rebalansom,« je dejal.
Nekatere občine zagovarjajo stališče, da bi država uredila financiranje predšolske vzgoje tako, kot velja v osnovnem šolstvu. Da bi denar za plače zaposlenih šel iz državnega proračuna. Takega mnenja so denimo v Beltincih, Veliki Polani in pri Svetem Juriju ob Ščavnici. »Glede na to, da Republika Slovenija brez soglasja občin dviguje stroške v vrtcih iz naslova stroškov zaposlenih, menimo, da bi jih morala država sofinancirati. V interesu države je tudi, da je čim več otrok vključenih v vrtec, zato bi bilo treba razmisliti, da bi bilo financiranje tako kot v osnovnih šolah. S tem bi država pokrivala stroške zaposlenih, občine pa materialne stroške in bi zagotavljale prostorske pogoje. V primeru tovrstnega financiranja bi lahko vzgojo predšolskih otrok omogočili vsem otrokom. Pri tem pa se poraja vprašanje glede staršev in njihovega finančnega statusa,« so izpostavili v velikopolanski občinski upravi. »Nesprejemljivo je, da vlada s svojimi sklepi povečuje plače delavcem, plačati pa jih morajo občine. Najbolje bi bilo, da bi se plače delavcev v vrtcih financirale iz državnega proračuna, kot je to urejeno za plače učiteljev,« meni župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel. V Občini Moravske Toplice so mnenja, da bi morala celotno financiranje predšolske vzgoje prevzeti država, vključno z ustanoviteljstvom, financiranjem in zagotovitvijo objektov. Na to, da se s težavami pri zagotavljanju sredstev za plačilo vrtca sooča tudi vse več staršev, pa je opozoril cankovski župan Danilo Kacijan.
Spet druge občine si želijo, da država dvigne povprečnino. Na Občini Tišini so povedali, da s tremi združenji občin pričakujejo dvig povprečnine s 700 na 773,66 evra, saj da vsi dodatni stroški vedno bolj zajedajo proračune občin. Za njihovo kritje bi morala zadoščati povprečnina, a žal ni tako, so dodali. Tudi v mestni občini se strinjajo, da bi morala država pri določanju višine povprečnine za občine za določeno proračunsko leto bolj realno upoštevati finančne posledice dviga plač na področju predšolske vzgoje za občinske proračune.
Okoli desetodstotnega dviga povprečnine si želi tudi radgonska županja Urška Mauko Tuš. Županu Občine Razkrižje Stanku Ivanušiču pa se ne zdi pravično, da se po občinah vzpostavlja različen pristop do oblikovanja tistega dela cene vrtca, ki ga plačajo starši, in je od vsake posamezne odvisno, ali bo razliko povečanja stroškov prevzela občina ali jo bo prevalila na starše. »Vsaj nerazvitemu delu naše države bi vlada – država morala priskočiti na pomoč,« je jasen Ivanušič.